Tempelj

»Ko so se nekateri pogovarjali o templju, kako je okrašen z lepimi kamni«
(Lk 21,5).

Zgodovina izvoljenega ljudstva je zgodovina prizadevanja človeka, da bi priklical Boga, in hkrati zgodovina božjega približevanja človeku. Vse od Mojzesovih knjig do Janezovega Razodetja beremo o postavljanju oltarjev in šotorov, o gradnji svetišč (gr. hierón) in templja (gr. naós) - vse kot izrazu hrepenenja po prebivališču živega Boga med ljudmi (Ezk 37,27), kot iskanje dokazov o njegovi zvestobi. Vendar so morali vsi iskalci in graditelji svetišč na koncu spoznati zgrešenosti svoje ponudbe Bogu: »Gospod, če hočeš, postavim tu tri šotore; tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega« (Mt 17,4). Le Bog sam lahko postavi v človekovo življenje svoje svetišče, zgrajeno po načrtih božje volje. Zidovi napuha bodo morali pasti, rane bodo skelele. »A še las z glave se vam ne bo izgubil. S svojo stanovitnostjo si boste pridobi...