Mislila sem, da bo po treh mesecih, odkar mi je umrl mož, laže, pa je vsak dan huje. Čez dan še kar nekam gre, le večeri so strašni in noči brez spanja, ki se kar vrstijo. Imam otroke, ki so v bližini, prijateljice, s katerimi se pogovarjam, a to ne nadomesti mojega moža, ki je sicer bil večkrat čisto tiho, a bil je tam, lahko sem mu marsikaj povedala, se nanj tudi jezila, za kar mi je sedaj zelo žal, in se nanj zanesla.

Žalovanje je pot, na katero ste že stopili in to, ne da bi vedeli. Najprej ste bili pretreseni, niste niti vedeli, ali se je to zares zgodilo ali ne. Niste mogli verjeti oziroma nezavedno ste kar odganjali misel, da moža ni več. Potem se je počasi, zelo počasi, šele po urah oziroma dneh, ko ste ga videli v mrliški vežici, v vas naselila zavest, da je zares za vedno odšel. Vendar to je bil šele začetek. Tam je bilo še vedno zanikanja. Ko ste prišli domov, niste mogli verjeti, da moža zares nikoli več ne bo nazaj.

Pogreb ste doživeli zelo po svo...