Zgodi se, da, neljubitelj televizije, stopiš mimo prižganega sprejemnika, ki te zaradi obravnavane teme nekaj sekund pritegne, potem pa greš naprej po svojem. Tako sem pred dnevi mimogrede obstal ob oddaji ljubljanske televizije o Opus Dei, znani ustanovi modernega španskega svetnika Jožefa Marije Escrivája. Pomenku treh nastopajočih - spominjam se Miša Alkalaja - res nisem prisluhnil več kot nekaj sekund. A bilo je dovolj, da sem slišal o novem »nestvoru«, ki ga je skotila ta nepredvidljiva katoliška Cerkev: o ustanovi, ki se cedi od bogastva, ki si je izposodila strukturo - začenši z imenom - od prostozidarstva, ki je že botrovala raznim političnim desničarskim prevratom, ki je dejansko nekakšno »nevarno« (beseda iz oddaje) katoliško prostozidarstvo …

(Mimogrede: petnajst let po komunizmu bi človek pričakoval, da bi ob kontroverzni temi nastopili ljudje z različnimi pogledi nanjo, ne pa samo trobentarji v isti rog, kakor je bilo s tremi nastopajočimi pri tej oddaji. Ja, i...