Bog živih

“Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov” (Lk 20,37). Gre za temeljno svetopisemsko definicijo Boga: Bog je stvarnik življenja, Bog je življenje, Bog živi v konkretnem človeškem življenju; vse, kar ohranja življenje, je božje, vse, kar ga ogroža, je Bogu sovražno, je smrt. "Bog ni naredil smrti, on se ne veseli propada živega. Vse je namreč ustvaril za bivanje" (Mdr 1,13). Izkustvo Boga, ki se spusti do konca, da bi lahko človek tudi tam srečal življenje, je ogenj, ki preustvarja zgodovino, ogenj, ki je iz Mojzesa begunca naredil voditelja izvoljenega ljudstva, iz Petra izdajalca Petra pričevalca, iz uživalca Avguština učitelja Cerkve, iz filozofa in matematika Pascala ponižnega molivca, iz neznanega albanskega dekleta ikono ljubezni do bližnjega … Teh dokazov božje vsemogočnosti ne bo zmanjkalo do konca sveta. "Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo" (Lk 20,38). Kdor živi zase, bo umrl v samoti sebičnosti, kdor pa živi za Gospoda, j...