Ljubljanske Žale
Ljubljanske Žale
Centralno ljubljansko pokopališče Žale se razprostira na površini ok. 375.000 m2 in obsega dele A, B in C desno od Tomačevske ceste ter del D ali Nove Žale levo od nje.
Najstarejši je del A, na katerem pokopavajo od maja 1906. Načrt zanj in za stavbe na njem je naredil arh. Ferdinand Trumler, Dunajčan po rodu, ki je v Ljubljani deloval le nekaj let. Pri načrtovanju pokopališke kapele sv. Križa - po njej je pokopališče dobilo tudi ime - je sodeloval duhovnik in umetnostni zgodovinar Josip Dostal. Izvajalci del in dobavitelji so bili večinoma ljubljanski mojstri in podjetniki, med njimi kamnosek Feliks Toman, podobar Aleksander Götzl, zvonar Maks Samassa in trgovec Franc Kollmann. Prvi je bil pri Sv. Križu pokopan duhovnik Martin Malenšek, ki so ga 3. maja 1906 prepeljali s starega pokopališča Sv. Krištofa. To je bilo poslej zaprto, vendar je bilo lastnikom tamkajšnjih grobnic dovoljeno pokopavati vanje do konca l. 1926, če je bilo le še kaj prostora...
Najstarejši je del A, na katerem pokopavajo od maja 1906. Načrt zanj in za stavbe na njem je naredil arh. Ferdinand Trumler, Dunajčan po rodu, ki je v Ljubljani deloval le nekaj let. Pri načrtovanju pokopališke kapele sv. Križa - po njej je pokopališče dobilo tudi ime - je sodeloval duhovnik in umetnostni zgodovinar Josip Dostal. Izvajalci del in dobavitelji so bili večinoma ljubljanski mojstri in podjetniki, med njimi kamnosek Feliks Toman, podobar Aleksander Götzl, zvonar Maks Samassa in trgovec Franc Kollmann. Prvi je bil pri Sv. Križu pokopan duhovnik Martin Malenšek, ki so ga 3. maja 1906 prepeljali s starega pokopališča Sv. Krištofa. To je bilo poslej zaprto, vendar je bilo lastnikom tamkajšnjih grobnic dovoljeno pokopavati vanje do konca l. 1926, če je bilo le še kaj prostora...