Privrženci neke sekte so prišli v gorsko vas. Odpravili so se od hiše do hiše in si prizadevali prepričati »trde glave« gorjanov z zgovornimi trditvami: »Poglejte duhovnike, kako živijo! Ne držijo se tistega, kar učijo.« Postajali so vedno bolj vsiljivi in neki očanec, ki mu je bilo tega dovolj, jih je vprašal: »Od kod pa ste vi?« Ko so mu povedali, jim je mož rekel: »Poznam to mesto. Tam je bilo rojenih več nacističnih zločincev. Pojdite, torej, in najprej spreobrnite svoje someščane. Potem se vrnite k nam!« Nastopila je globoka tišina in pripadniki sekte niso vedeli, kaj odgovoriti.

Lep primer, kako se ne moremo pogovarjati o duhovnosti in napredovati v njej, če samo obtožujemo drug drugega. Obtoževanje ni znamenje duhovnega človeka. V današnjem evangeliju farizeji obtožujejo Jezusa, ker se je ustavil pri Zaheju. Godrnjali so: »Ustavil se je pri grešnem človeku« (Lk 19, 7).

Navzočnost grešnikov v Cerkvi je bila in je za ljudi vzrok pohujšanja. Toda...