Morda bo kdo rekel: »Nič posebnega. Jaz si vsak dan večkrat umijem zobe. To mi je tako prešlo v navado, da se sploh ne zavedam, kdaj.« Veliko opravil je, ki jih v vsakdanjem življenju opravimo tako mimogrede. Kaj to pomeni, se zavemo šele takrat, ko tega iz kakršnega koli razloga ne moremo več. Takrat tudi drobne malenkosti niso več samo malenkosti.

Mlad fant je ob svoji bolezni nekaj časa še kar zmogel vse tisto, kar je za življenje najnujnejše. Potem pa je bolezen napredovala in moral se je počasi poslavljati od marsičesa, kar je imel tako rad. Najprej se je moral posloviti od stanovanja, ki si ga je šele pred kratkim tako prijetno uredil. Tako rad je prebival v njem. Ni več mogel sam skrbeti zase in se je preselil v dom za stare. Ni bil star, ampak sam ni zmogel več. Počasi je moral tudi za najosnovnejšo nego dobiti pomoč. Še zob si ni več mogel umiti sam.

V domu pa je vendarle imel srečo. Tam je naletel na ljudi, za katere ni bil samo »primer«, ampak človek z d...