Najbrž ni vernega človeka, ki ga ne bi mučilo dejstvo, da nekatere molitve niso uslišane. Zato se jim postavlja vprašanje: »Čemu moliti, ko pa tolikokrat nismo uslišani?« In vendar Jezus v današnjem evangeliju poudarja, da je treba »vedno moliti in se ne naveličati« (Lk 18, 1), saj bo Gospod »hitro pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu« (7).

Zakaj je resničnost potem drugačna - prosimo, a ne prejmemo? Znana nam je prispodoba z otrokom in škarjami. Ali »pravilno uslišijo« starši majhnega otroka, ki moleduje, naj mu dajo škarje, a mu ne ustrežejo, ker vedo, da bi se z njimi ranil. Bog že ve, kaj je dobro za nas, zato nam nakloni samo tisto, kar je za nas res dobro.

V zadnjem stavku današnjega evangelija pa nam Jezus da še eno pomembno navodilo. Potem ko zagotovi, da bo Gospod gotovo uslišal vztrajno molitev, izreče besede: »Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?« (8). Kakor da bi hotel po...