Odmev besede

Ta vdova je … neverjetna. Neverjetno vztrajna. Uporna. Neverjetno trmasta. Z eno besedo: sitna. Sitna, kot so sitne lahko samo ženske. Oziroma žene. In otroci.

»A boš?! Si že?! Še nisi?! Daj že?!« To je le delček bogatega repertoarja, s katerim me žena pripravi do tega, da zamenjam žarnico, odnesem smeti, oddam davčno napoved ali opravim kak neprijeten pogovor, spoved na primer. Ali pa molitev. In če se žena v svoji vztrajnosti (beri: sitnobi), vendarle zaveda mojih sposobnosti, zmožnosti ter zunanjih okoliščin in zna obrzdati svoje zahteve (možinja je konec koncev razumsko bitje, čeprav mi je ta del stvariteljskega koncepta - kot možu - nerazumen!), pa pri otrocih odpadejo vse meje. Otroka ne vodi razum, ampak želja. In za izpolnitev te želje seže po vseh sredstvih. Mislim, res prav vseh. Tu nismo priča le besednemu izsiljevanju (kot pri zgoraj omenjeni možinji); otroci se za dosego cilja (pa naj bo to nova barbika, čokolada ali tečaj drsanja) zat...