Čeprav skušam pozorno slediti slovenskemu katoliškemu tisku, mi seveda kaj tudi uide. Tako se je zgodilo s knjigo, ki je bila moje zadnje veliko doživetje, s PRIČEVALCI UPANJA vietnamskega kardinala Françoisa X. Nguye^n Van Thuâna. Posodil mi jo je prijatelj, sam navdušen nad njo. Gre za zbirko predavanj, ki jih je imel Van Thuân med duhovnimi vajami rimske kurije v navzočnosti Janeza Pavla II. od 12. do 18. marca 2000.

Ko sem knjigo dobil, me je prešinila misel: pa poglejmo, kakšno je videti krščanstvo pri azijatu, človeku z riževih polj tam ob Mekongu … Azijat?

Naj se mi beseda zapiše brez navdiha »rumenega« predsodka, še več, z največjim spoštovanjem. Dejansko sem v tem Vietnamcu srečal kristjana iz prvega stoletja, ki bi bil lahko iz Korinta ali Rima, še svež od Pavlovega mimohoda, še ves v zarji mladega evangelija. Obenem pa sem srečal tudi kristjana s praga tretjega tisočletja, ki navaja sv. Ignacija Antiohijskega, sv. Ciprijana in sv. Janeza od Križa, a tu...