Nekaj mesecev po poroki

Poročena sva par mesecev in tu in tam se mi zdi, kot da sva skupaj že vso večnost ter da se med nama nikoli ne bo nič spremenilo, ampak bova trmasto vztrajala vsak pri svojem, vsak pri svojih navadah in običajih, ki pa naju oba že zelo motijo. Včasih kar ne morem dojeti, da se je tako zelo težko prilagoditi drugemu; da je tako težko popustiti in predvsem sprejeti drugačnost.

Ja, vse drugače je, ko sta enkrat zares v polnosti skupaj. Pred poroko sta komaj čakala, da sta se srečala. Čas, ki sta ga preživela skupaj, je bil nadvse dragocen. Potem sta se odločila za poroko in to je bil vajin najlepši dan. Prepričana sta bila, da se je zares začelo nekaj novega, da se je začelo čisto novo življenje, ko si bosta lahko vse delila, se v vsem predala drug drugemu in se do kraja osrečila. In zares se je začelo novo življenje, življenje v dvoje, ki vama je prineslo veliko radosti, pa tudi presenečenj in novosti, s katerimi prej sploh nista ra...