Prave perspektive šole in izobraževanja

Verjetno še nikoli v zgodovini našega naroda ni bila potreba po vzgoji otrok in mladine, doma in v šoli, večja, kot danes. Spremenjeno vedenje mladih, ki ga opazimo povsod - v otroških sobah in vrtcih, šolskih razredih in na dvoriščih, na cesti in v javnih prevoznih sredstvih, na praznovanjih, koncertih, v mladinskih klubih in diskotekah, o čemer poročajo zaskrbljeni starši, učitelji, otroški zdravniki, socialni delavci, psihologi in policisti -, je namreč v veliki meri znamenje oziroma posledica vzgojne zanemarjenosti in razpuščenosti.

Vsi veliki pedagogi Komenski, Pestalozzi, Humboldt, Krišnamurti in drugi so menili, da mora biti prvenstveni cilj vzgoje in izobraževanja kar se da velik in uravnotežen umski, spoznavni, duhovni moralni, socialni, čustveni in estetski razvoj učencev, torej zrel človek. Zato se ne smemo čuditi, ko beremo leta 1921 tudi izpod peresa slovenskega pedagoga Karla Ozvalda: »Sleherno izobražev...