Ali se je skrivnostno drevo še enkrat sklonilo?

Ko sem prišel na kraj knjigi Antona Vovka V spomin in opomin, sem se vprašal: ali ni nekaj skrivnostnega v tem, da je v času, ko je bila škofijska hiša vsa pretaknjena z udbovskimi zaupniki, škofu Vovku uspelo tisto večletno zapisovanje prikriti? Še več: kako je mogel svoje zapiske držati zakrite pred Udbo, ki je neštetokrat in skrajno natančno pretaknila škofijo? Saj je vendar zvedela za vse, kar se je tam dogajalo, saj mu je celo po kakšni duhovniški roki izmikala papirje z mize ...

Kako mu je uspel čudež? Pa mi je prišlo na misel neko drevo, neko skrivnostno drevo v Kočevskem rogu, ki se je v maju 1945 poveznilo v neko jamo, kjer vsi, ki so bili vrženi vanjo, še niso bili mrtvi ...

Tisto drevo se je moralo povezniti, da je Rog dobil pričo.

Vovkovi zapiski so morali ostati skriti, da je slovenska Cerkev dobila svojo "povojno zgodovino" (dr. Strle).

Kako bi sicer mogli današn...