V času med velikim in malim šmarnom oživijo slovenski griči, na katerih kraljujejo Marijine cerkve. Če je oblast po drugi svetovni vojni številna romanja in cerkvene praznike omejevala na različne načine - najbolj običajen je bil, da so jih razglasili za delovni dan in posebno pazili, da so ljudje prišli na delo -, je po zlomu komunizma drugače. V nekem smislu pa je vseeno slabše kot nekoč. Ignoranco sta zamenjali potvarjanje in norčevanje. Nihče ne omejuje obiskov, nihče si ne zmišljuje, da na primer na Brezjah razsaja tifus, ne odklapljajo potniških vagonov, ki vozijo proti romarskim krajem, jih pa zato medijsko tako »pokrivajo«, da se normalnim bralcem, poslušalcem in gledalcem množičnih medijev, celo vernikom, včasih zagabijo. Ne mislim samo na višek neokusa, ko ljudi fotografirajo med obhajanjem, zlasti če gre za uglednega politika, ampak na komentarje pridig, ki jih mnogi ne razumejo. Kakšna je izobrazba nekaterih poročevalcev, dovolj povejo primeri, ko kristjane imenujejo k...