Pri protestantizmu me med drugim preseneča to, kako je mogel iz krščanskega imaginarija odstraniti njegov najbolj poetični lik, Marijo, in tako osiromašiti krščansko vizijo sveta.

Pesnik Goethe, ki je svojega "Fausta" končal z znanim verzom "Večno žensko nas vodi navzgor", Lutru te izločitve gotovo ne bi bil svetoval.

Glavni protestantski argument je morda (nisem religiolog ...) ta, da v evangeliju Kristus ne odkazuje svoji materi tiste vloge, kakršno bi naša občutljivost pričakovala. Še več, nekajkrat (na primer v Kani) daje v tis, kot da jo hoče držati ločeno od svojega poslanstva. Toda iz omenjenih mest je mogoče tudi sklepati, da mu gre predvsem za eno: da hoče duhovno sorodstvo (ki ga ustvarja vdanost Očetovi volji) povzdigniti nad biološko. Sicer pa ravnovesje vzpostavlja na križu, ko apostolu Janezu daje Marijo za mater, svoji materi pa njega za sina.

Protestantska distanca do Marije je videti še bolj čudna, če upoštevamo simpatijo, ki jo m...