Judovska zgodba pripoveduje, kako so se Judje v 19. stoletju bali pogromov in zato bežali v Novi svet. Toda v neki vasi je še na dan njihovega bega ena izmed gospodinj z vso vnemo pometala hišo. Ko jo je mimoidoči rabin posvaril, da bo zakasnila, mu je dejala: "Saj vendar pred odhodom ne morem pustiti hiše umazane in v neredu!" Ta zgodba nazorno pove, kako je samo po sebi umevno, da vsak, ki zapušča hišo, službo, tudi oblast, želi poprej še veliko postoriti, predvsem pa svojim naslednikom, tudi če jih ne mara, zapustiti čisto hišo. Tako tudi razumemo, da ob iztekanju mandata naša vlada želi še marsikaj urediti in postaviti na svoje mesto.

Toda ta vnema se lahko pokaže tudi kot pretirana in lahko zaide prav tja do nerazsodnosti. V svoji ihtavosti so lahko hitre rešitve tudi nedomišljene in težko popravljive. Res je, da vsaka odločitev vključuje tudi tveganje in da preveč obotavljajoči politik ni še nikoli kaj velikega napravil. Vendar pa danes postajajo nekatere odločitve...