Tudi pri nas se je začelo pravo poletje, ne samo na koledarju, ampak je že kar nekaj dni pošteno vroče. Seveda k temu pripomorejo dolgi dnevi tu pri nas na severu, kjer pravzaprav zdaj ni prave noči. Tudi mi na Uralu, v Severouralsku imamo tako imenovane "bele noči". To je turistična zanimivost, ki je znana bolj v zvezi s St. Peterburgom in kamor turisti hodijo, da bi doživeli "večni" dan. K nam ne zaide veliko obiskovalcev ali turistov, le kaki posamezniki pridejo.

Tako je bil ravno ob najdaljših dnevih na obisku moj brat Jože, ki je laiški misijonar na Madagaskarju. Prinesel mi je del domovine Slovenije in bil z menoj, ko sva križarila po našem uralskem obročju. Bila sva na jugu v Čeljabinsku in kar nekajkrat prešla mejo med Evropo in Azijo. Obiskala sva mesto Perm, po katerem se imenuje tudi eno od geoloških obdobij, v katerem naj bi se izoblikovalo pogorje Ural. Mesto samo ni tako staro, ima pa vseeno za seboj že četrt tisočletja. Potem sva bila v starem mestu Tobolj...