Ko sta se leta 1990 po dolgih desetletjih vnovič združevali Zahodna in Vzhodna Nemčija, so politiki radi uporabljali besede: "To, kar spada skupaj, naj bo končno spet eno!" Podrli so berlinski zid, ki je bil postavljen leta 1962. Od njega so pustili le nekaj metrov kot spomin in opomin na nesrečno zgodovinsko zmoto. Priznavajo pa, da je betonsko pregrajo laže podreti kakor zid, ki še marsikje ostaja v glavah ljudi.

"Naj bo eno, kar spada skupaj!" Te besede razodevajo globoko resnico, ki jo lahko obrnemo na razdeljeno krščanstvo. Toda tu ni zidu, ki bi ga lahko odstranili z buldožerji; tu stoji duhovni zid, ki sta ga stoletja po malem zidali obe strani. Sveti Duh pa je nanj z nevidnim prstom že zarisal ukaz za porušenje.

Eden najbolj žalostnih mejnikov krščanske zgodovine je bilo leto 1054, leto "velikega vzhodnega razkola" ali "pretrganja cerkvenega občestva med vzhodnimi patriarhati in rimskim sedežem", kot se izraža koncil. Letos torej mineva 950 let od tis...