"Katoliška kakovost" - ta beseda se mi je hotela že nekajkrat zapisati v naslovu te kolumne. Bilo je ob različnih doživetjih. Na primer ko sem samo za kakšno minuto prvič in zadnjič srečal duhovnika, ki ga ne bom nikoli pozabil. Ko sem stopil v bleščeče prenovljeno podružnično cerkvico. Ko sem videl vzorno napisano župnijsko kroniko. Ko sem listal po Megaronu, glasilu šentviške gimnazije ...

Če se mi kljub temu omenjena beseda doslej ni zapisala, je bilo iz odpora do samohvale, lastne ali skupinske: kdor nas presoja, je neka višja Inštanca, kot so javnomnenjski termometri v Delu. Poleg tega me ni vse, kar je katoliškega na Slovenskem, navdajalo z občutkom kakovosti ...

Toda uspeh, ki so ga letos dosegle štiri slovenske katoliške gimnazije -v Vipavi, Želimljah, Šentvidu in Mariboru - mi je le iztrgal tisti naslov.

Od 402 letošnjih maturantov 400 uspešnih: med temi 31 zlatih. Povprečen uspeh katoliških maturantov je 23,44 točk, ob slovenskem povpreč...