Če gre verjeti zadnjim raziskavam, potem naj bi ljudje v Sloveniji danes vse bolj segali po rumenem tisku. Pod tem izrazom pojmujemo seveda časnike, ki jih zanimajo predvsem senzacionalistične novice, lahkotne vsebine, črna kronika, nepreverjene vesti, govorice, opravljanja in obrekovanja. Sodeč po zadnjih časnikih, ki skušajo osvojiti slovensko časnikarsko tržišče celo z zastonjskimi izdajami, bo ta trditev držala. Kakovostno, resno, preverjeno in tehtno branje je na slovenskih policah s časopisjem v podrejenem položaju. Umika se pisanju, ki je pogosto skregano z vsemi časnikarskimi etičnimi normami.

V takem poplitvenem okolju časnik, ki je v svojem bistvu povezan z etičnostjo, poštenostjo in vrednotami, težko shaja. Najprej zato, ker je raven bralne izobrazbe in kritične sprejemljivosti pri bralcih vse nižja, postajajo manj zahtevni in nekritično segajo zgolj po lahkotnih, večkrat celo vulgarnih vsebinah. Potem pa tudi zato, ker se resen časnik ne more spustiti na isto...