"Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne greši več!" (Jn 8,11).

Jezus ne obsoja, ampak odpušča in vzgaja za prihodnost.

"Obsoditi" v Svetem pismu pomeni "razglasiti obsodbo". Ko Bog človeka obsodi, razkrije njegovo neobžalovano krivdo, zaradi česar izgubi odrešenje. "Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen" (Mr 16,16). Grešniki, ki se spreobrnejo, ne bodo obsojeni (prim. Mt 12,41).

Jezus se ne zamuja veliko s preteklostjo. Raje gradi prihodnost. V hoji za Jezusom tudi apostol Pavel ne gleda na to, kar je za njim, ampak se steguje za tem, kar je pred njim (Flp 3,13).

Jezus ne obsoja prešuštnice, odklanja pa njen greh, saj jo svari, naj ne greši več. Nekateri vprašujejo, zakaj Jezus prešuštnice ne obsodi, saj je prešuštvo vendar zelo velik greh. V svetopisemskem pomenu ni mogoče človeka hkrati obsoditi in mu odpustiti. Ne moremo ga hkrati kaznovati in ne kaznovati. Ko nekomu odpustimo, tedaj...