Verjetno se krščanstvo ne bi moglo nikoli tako prijeti, kot se je, če bi si Bog omislil kakšno drugo pot za lastno razodetje, in ne pot otroka. A to ne bi bil več krščanski Bog, ki je Stvarnik in zato Bog življenja. Bog, ki ljubi življenje, ki je sam življenje in ki tudi nam življenje daje in jemlje. Slednje seveda ni več tako razumljeno. Sodobni človek misli, da sam daje življenje in da ga lahko tudi konča, ko se za to odloči. Vzeti življenje v svoje roke, to je parola sodobnosti, parola, ki se končuje v samomorih, umorih, nesrečah zaradi objestnosti in v vseh tistih tragičnih zgodbah, kjer ljudje umirajo zaradi lastne samovolje ali samovolje drugih. Tako so nas v prazničnih dneh zaboleli dogodki, ko so mlada življenja ugašala v prometnih nesrečah, ko sta v Mariboru bili pokončani dve deklici, ko smo pokopavali samomorilce in gledali druge prizore smrti od vsepovsod. Vedno znova si zastavljamo vprašanje, kaj je v našem narodu, da je v njem toliko nasilja.

Vse se začne t...