Pred nekaj leti je vodenje od p. Vidra prevzel p. Andrej Benda, čeprav mu je prvi še vedno v veliko oporo. Znotraj poslanstva Družbe Jezusove v Sloveniji in Cerkve je delo z zakonci pomembno in priznano, kar je danes še posebej vidno, saj papež Frančišek v času izrecne sinodalne poti in družbene krize vrednot nenehno opozarja na stalno delo pripravljanja in nadaljnjega spremljanja zakoncev v skupini.

Starejši zakonski pari spremljajo mlajše na poti zakonske in družinske rasti.

Posebnost programa Najina pot sta ravno metoda in način dela v skupinah, pri katerih je beseda laikov-zakoncev ves čas slišana: sinodalna pot je torej že dolgo v veljavi. Poleg tega je p. Vider že pred časom določil starejše zakonske pare, ki pomagajo voditi mlajše skupine. Po besedah zdajšnjega voditelja p. Bende duhovniki pare spremljajo, so z njimi, jih vabijo v odnos z Jezusom Kristusom z branjem Božje besede ter spodbujajo, da drug drugemu posredujejo svoje izkušnje. Starejši zakonski pari s svojo navzočnostjo, z daljšo izkušnjo to prenašajo naprej in spremljajo mlajše na poti zakonske in družinske rasti: ne gre za vodenje od zgoraj ali kakršno koli dajanje navodil, temveč za spremljanje.

P. Andrej Benda. FOTO: Jože Potrpin

Kljubovanje slabemu vplivu družbe

Od samega začetka zakonske skupine skrbijo za trdnost in razvoj zakona, toda ne ločeno od okolja, kjer živijo. Kar dobijo v skupini, prenašajo v vsakdanje življenje. Pari so zelo dejavni v svojih župnijah na vseh področjih in so med prvimi sodelavci, v stiku so z različnimi redovnimi skupnostmi, gibanji in duhovnostjo. Kot je povedala Silva Matos, članica Najine poti od vsega začetka, je nujno potrebno, da se med seboj povezujejo, sodelujejo vsak po svojih močeh in darovih, »in zakonci lahko sporočamo, da v teh zmedenih časih dobro živimo in razvijamo zakonski odnos«.

V Najini poti ni bilo nobene ločitve, dokler je bil par še vključen v zakonsko skupino, do razhajanj pride šele takrat, ko je par že zunaj nje. 

V zadnjem času je slab vpliv družbe izredno močan, predvsem z ideologijo spolov in vsega, kar je povezano s tem. To se čuti tudi v skupinah in pari so zaskrbljeni. To se namreč dogaja že od vrtca naprej. Veliko je slišati o ločitvah parov. V Najini poti ni bilo nobene ločitve, dokler je bil par še vključen v zakonsko skupino, do razhajanj pride šele takrat, ko je par že zunaj nje. Kot pričujejo člani skupine, je v petdesetih letih prišlo do štirih ločitev.

Pari se o vsem tem pogovarjajo med seboj in so neskončno hvaležni, da imajo krog ljudi, v katerem se podpirajo, si pomagajo, kako vztrajati v tem norem svetu biti dober človek, kristjan, dober zakonec. Po besedah p. Vidra ob obletnici so ti zakonski pari danes »trdnjava človečnosti, slovenstva in Kristusove Cerkve«, ki je sicer napadana, a mora vzdržati.

P. Vital Vider. FOTO: Jože Potrpin

Živi spomini na prvo srečanje

Razmere so bile malce podobne tudi pred petdesetimi leti: zaključeval se je koncil, ateizem je bil zelo napadalen. Na takratnih mnogih ljudskih misijonih, kjer so govorili o lepoti in trdnosti zakona in družine, so pari zaslutili, da imajo na razpolago še nekaj več zase, kot so bili deležni v obrambi vere pred ateizmom: najprej so to bile duhovne vaje za može in žene skupaj, kar je bila popolna novost, potem so si nekateri zaželeli, da bi se srečevali večkrat. Na začetku so se dobivali po domovih na skrivaj in o svojem druženju niso preveč javno govorili, saj so jim očitali, da gre za politično stvar.

V zakonskem odnosu se je dobro ukvarjati s tistim, kar zakonca čutita. Bogatita se v zaupanju in spoštovanju. In zelo pomembno je, da ju spremlja duhovnik.

Silva Matos se še danes živo spominja prvega srečanja pred petdesetimi leti, septembra 1972: »Na Gregoričevi domačiji v Sostrem se nas je zbralo na čelu s p. Vitalom enajst zakonskih parov. Z možem Milanom sva pred srečanjem čutila, da se dogaja nekaj velikega. Vsi so prihajali veseli, malo zadržani. Pater nas je sprostil. Dal nam je vedeti, da nam bo stal ob strani. Pred tem pa smo morali na duhovne vaje. Moža sem morala prepričati, da je šel. Potem sva bila navdušena oba, to je tisto, kar si želiva, sva si rekla. Graditi najin odnos z Božjo pomočjo. Te duhovne vaje so nas vse prepričale, da gre za resnično pomemben, poglobljen način srečevanja in možnosti za našo rast v zakonski duhovnosti. Za naju še posebej, ker sva živela v medgeneracijskih odnosih. Na duhovnih vajah sva tudi spoznala, kako pomembno je umeščanje najine različne osebnosti, vernosti, telesnosti ipd. V zakonskem odnosu se je dobro ukvarjati s tistim, kar čutiva. Bogativa se v zaupanju in spoštovanju. Skupaj z drugimi. In zelo pomembno je, da je duhovnik, spovednik med nami. Takrat so bile zakonske skupine pravo odkritje.«

Najina pot: srečanje starejših parov, ki pomagajo voditi mlajše skupine. FOTO: arhiv Najina pot 

Knjižica pravil za dobro delovanje zakonskih skupin

Pari so sprejeli določen način delovanja, kar se je v petih desetletjih izkazalo kot prava odločitev in trdna podlaga za dobro delovanje zakonskih skupin. P. Vider je izdal tudi knjižico z naslovom Življenje zakonskih skupin Najina pot, v kateri je podrobneje predstavil pravila.

Prijateljevanje z duhovnikom in letni obisk duhovnih vaj, oboje je veliko jamstvo, da se bo skupina razvijala in vztrajala.

Prvo pravilo dolgotrajne uspešne skupine je gotovo naslednje: kar zorenje spodbuja, je za skupino dobro, kar ga moti, za zakonsko občestvo ni dobro. Za dobro delovanje skupine je pomembno, da jo sestavljajo vedno isti pari. Reden obisk je pogoj, brez katerega ni zdrave in napredujoče skupine. Treba je spoštovati različnost ljudi in parov. Vsak govori približno enako dolgo, vsekakor nihče predolgo in nihče nikogar ne popravlja. O osebnih izkušnjah se pogovarjajo ob branju evangeljskega odlomka in doživljanja zakonskih in družinskih problemov. Pomemben je red, ki se ga vsi držijo. Voditelj ali spremljevalec ima veliko vlogo povezovalca. Prijateljevanje z duhovnikom in letni obisk duhovnih vaj, oboje je veliko jamstvo, da se bo skupina razvijala in vztrajala.

Praznovanje 50. obletnice ustanovitve programa Najina pot pri sv. Jožefu v Ljubljani: p. Vital Vider in p. Andrej Benda. FOTO: Franci Gombač 

Od študentske do zakonske skupine

Zakonska skupina Najina pot je v prvi vrsti namenjena zakoncem, otroci pa so vanjo vključeni posredno: od staršev se naučijo, kako je treba reševati težave v zakonu. Nekateri, ki so prihajali s starši na duhovne vaje, so se pozneje med seboj poročili in vstopili v zakonske skupine. Sad Najine poti je Šola za zakon, priprava fantov in deklet na zakonsko življenje, ki je za uspešen zakon zelo pomembna.

Kot se mladi na fakulteti pripravljajo za prihodnji poklic, se v Šoli za zakon pripravljajo na zakonsko življenje.

Po besedah p. Vidra je »prva in temeljna naloga, da se mlada naučita govoriti o svojem notranjem svetu. Človek je tisto, kar je znotraj, ne, kar je zunaj. Kar je znotraj, pa je tisto, kar vem samo jaz in če komu povem«. Mladi so na začetku malo presenečeni, potem pa vedno bolj zadovoljni. Kot se na fakulteti pripravljajo za prihodnji poklic, se v Šoli za zakon pripravljajo na zakonsko življenje.

Zakonske skupine izdajajo tudi interno glasilo Najina pot, ki je njihov povezovalni člen. P. Vital v njem piše prispevke »Za boljši zakon«, v vsaki številki pa se predstavi en zakonski par. Vsi prispevki v glasilu odražajo osebne zakonske izkušnje članov zakonskih skupin Najina pot.

V okviru programa Najina pot deluje tudi študentska skupina, ki je bila sprva namenjena predvsem otrokom zakoncev Najine poti, seveda pa je odprta za vse. Člani študentske skupine, ki se odločijo za zakon, pridejo v Šolo za zakon, iz te pa v zakonsko skupino.

Praznovanje 50. obletnice ustanovitve programa Najina pot pri sv. Jožefu v Ljubljani. FOTO: Ivan Rampre 

V skupnosti so že trije rodovi

Največja moč Najine poti so vsakoletne duhovne vaje, iz česar je celoten program tudi nastal. Na duhovnih vajah duhovnik parom ponuja evangeljsko sol. Za osnovo vsakokrat vzamejo kakšen evangeljski odlomek, da bi slišali, kaj jim Jezus govori, »saj jim ima kaj povedati«. Patra Vital in Andrej jim nato ponudita temo, ki jim pomaga živeti zakon: odnos do otrok, vprašanje spolnosti, verski vidik … ne v obliki kateheze, ampak kot pomoč, da ob tem razmišljajo o sebi.

Mladi iz Šole za zakon velikokrat izrazijo željo in prošnjo za nadaljevanje v zakonski skupini.

Par je vedno sam zase, za otroke je priskrbljeno varstvo. Zakonca razmišljata, se pogovarjata o sebi, o svojem notranjem svetu, zakonu, otroci pa opazujejo svoje starše in vidijo može, očete, kako molijo, kako so pri maši, obhajilu. Marsikateri otrok z začetkov Najine poti je danes že varuh ali celo poročen in ima svoje otroke: v skupnosti so namreč že trije rodovi.

Po besedah p. Vitala novih članov ne vabijo: »Te naj vabi Božji Duh. Mladi imajo veliko možnosti. Imajo izkušnjo Šole za zakon ali duhovnih vaj.« P. Andrej dodaja, da mladi iz Šole za zakon velikokrat izrazijo željo in prošnjo za nadaljevanje v zakonski skupini in ko je dovolj prošenj, ustanovijo novo. Skupnosti se vsako leto pridružita po dve.

Najina pot - Šola za zakon. FOTO: arhiv Najina pot

Prispevek je povzet po objavi v 44. številki Družine.