Od jeseni 1974 je minilo 50 let, odkar je komorna zasedba 16 pevcev pod vodstvom prof. Jožeta Trošta prvič zapela v ljubljanski stolnici. Od takrat skoraj ni minila večja slovesnost, da bi s svojimi glasovi ne podprli stolnega zbora ali pa samostojno pospremili k posvečenju ali večnemu počitku katerega od ljubljanskih škofov, sodelovali pri navadni večerni nedeljski maši ali povzdignili ta ali oni slovesni jubilej.

Kronist v obdobju polstoletnega delovanja našteje preko 500 koncertov, gostovanj, bogoslužnih slovesnosti, tekmovanj in večjih priložnostnih nastopov, kar priča o bogatem repertoarju, s katerim zbor razpolaga. Seveda so na prvem mestu bogoslužne skladbe za vse dele maše in vsa liturgična obdobja v slovenskem, latinskem in cerkvenoslovanskem jeziku. Priljubljeni so domači, še prav posebej Jože Trošt, pa tudi mnogi tuji skladatelji raznoterih glasbenih zvrsti. Posebno mesto imajo slovenske narodne pesmi in priredbe ljudskih napevov, pa tudi zahtevni tekmovalni programi.

Naj se v Božjih hramih razlega radostna pesem

Naslov tega prispevka izvira iz vstopne pesmi, ki je bila namenoma izbrana za tokratno srečanje (začetek praznovanja) ob oltarju cerkve Svetega rešnjega telesa in krvi v župniji Podutik, ki je še mlada in letos praznuje 30 let ustanovitve. Po zaslugi prejšnjega in sedanjega župnika pa zadnja štiri leta daje na razpolago prostor za pevske vaje MePZ Anton Foerster. Oba si želita, da bi naši slovenski Božji hrami žareli v soju luči krščanske vere, v njih pa naj se razlega radostna pesem otrok, mož in žena.

Nam je lahko res blagor, da tudi na ta način častimo Boga.

Zbor je pri sveti daritvi ob spremljavi komornega godalnega orkestra in pod vodstvom zborovodkinje Damijane Božič Močnik prepeval Hiblerjevo Mašo v čast sv. Frančišku Asiškemu, Kimovčev Psalm 150, Florjančevo Ti je kaj ljubše kot pšenični klas, pa še skladbe Hugolina Sattnerja, Antona Foersterja in Jožeta Trošta. V koncertnem delu so se pevci predstavili v prezbiteriju in kot se za mesec rožnega venca spodobi, zapeli pet Mariji posvečenih skladb izpod peres Mava, Busta, Rahmaninova in Griega. Koncert so nadaljevali s Snyderjevo Ubi caritas in Rutterjevo Glej ta naš svet. Večer sta zaokrožila Jerebova Mirno nam plove in Foersterjev Večerni ave.

Predstavnik župnije je v zahvali izrazil misel, da je prisostvovanje tako lepemu petju podobno občutju na Gori blagrov in nam je lahko res blagor, da tudi na ta način častimo Boga.

Jubilejna sezona: Foersterjev abonma

Zbor Anton Foerster je svoje pevsko praznovanje v jubilejni sezoni zasnoval kot nekakšen »Foersterjev abonma«. Nadaljeval ga bo v približno dvomesečnem intervalu. V mesecu novembru se bomo s petjem in molitvijo spomnil prve obletnice pokojnega zborovodje prof. Trošta in tudi vseh nekdanjih pokojnih sopevcev ter se priporočil sv. Ceciliji. V mesecu januarju bo program posvečen božiču ob zvokih orgel v Plečnikovi cerkvi v Šiški, v mesecu marcu se bodo s postnim skladbami predstavili v župnijski cerkvi svetega Janeza Krstnika v Preski pri Medvodah. Velikonočno vzdušje in majniške pesmi želijo v mesecu aprilu in maju zapeti v Adergasu in v koprski stolnic, kjer bo ob spremljavi mogočnih orgel res lahko doživeti priokus velikonočnega jutra in Marijine bližine.

Zbor v jubilejni sezoni pripravlja še osem raznolikih koncertov.

V soboto, 10. maja, bo zbor v Ljubljani zapel prof. Troštu v spomin, saj bi njihov prvi zborovodja in dolgoletni regens chori ljubljanske stolnice 12. maja praznoval 85. rojstni dan. Iz ljubljanske stolnice se bo zbor po sveti maši preselil k Prešernu na Tromostovje, kjer bo mimoidočim zapel še šopek slovenskih posvetnih zborovskih skladb. V tem mesecu bo zbor zapel tudi v Novi Gorici, Evropski prestolnici kulture v letu 2025. Jesen 2025 pa bo prinesla slavnostni koncert, najverjetneje v ljubljanski stolnici, kjer se je pravzaprav začela pisati zgodba Mešanega pevskega zbora Anton Foerster.