Na Mirenskem Gradu so katehistinje in kateheti pod geslom Sejalec seje praznovali 50 let skupnih katehetskih iskanj in snovanj.

Praznovanja se je udeležilo več kot 120 katehetov in katehistinj.

Katehistinje in kateheti so v soboto, 15. februarja, na Mirenskem Gradu praznovali zlati jubilej, 50-letnico katehetskega simpozija, ki je v letih po drugem vatikanskem koncilu oznanjevalcem evangelija prinesel nov zagon in svežino. Albert Metlikovec in brata Godnič so osnovali simpozijsko dogajanje, ki je najprej zbiralo duhovnike, nato pa so se jim pridružile še redovnice in laiške katehistinje in katehisti. Prvi katehetski simpoziji so pomenili štirinajst dni skupnega snovanja, izobraževanja in srečevanja katehetskih sodelavcev.

50 let skupnih katehetskih iskanj in snovanj

Danes se je simpozijsko dogajanje preoblikovalo tako, da poteka v štirih različicah: na Mirenskem Gradu, v Celju, pri Svetem Duhu pri Škofji Loki in v Kančevcih. Letos so se poti vseh dogajanj prepletle na zlatem praznovanju na Mirenskem Gradu, tudi zato, da bi posejana semena v preteklosti prebujala hvaležnost, hkrati pa smel pogled v prihodnost katehetskih iskanj in snovanj.


Praznovanje 50-letnice skupnih katehetskih iskanj in snovanj je bilo pod geslom Sejalec seje.

Simona Jeretina iz katehetskega urada je za Družino pojasnila besede, da praznujejo 50 let skupnih katehetskih iskanj in snovanj. »Skupna: na katehetskem simpoziju se oblikuje skupnost katehetov in katehistinj, ki med seboj postajajo prijatelji, v dnevih izobraževanja živijo občestvo, ki se medsebojno podpira tudi med letom. Katehetska: skrb za versko vzgojo odraslih, mladine in otrok z namenom, da bi Jezusa Kristusa sprejeli za svojega Odrešenika ter da bi z njim oblikovali oseben odnos ter tako postali odgovorni kristjani in državljani. Iskanja: postavljanje vprašanj, kako evangeljsko sporočilo na primeren način posredovati, da bo obrodilo omenjene sadove, upoštevanje konkretnega časa in prostora, razbiranje znamenj časa. Snovanja: izmenjava izkušenj in zbiranje idej, na podlagi katerih nastajajo novi katehetski pripomočki in pristopi.«

Kakor je v krizi Cerkev, tako je v krizi kateheza

Najprej so se katehistinje in katehisti zbrali pri maši, ki jo je ob somaševanju škofa Petra Štumpfa, upokojenega nadškofa Marjana Turnška in duhovnikov daroval škof Jurij Bizjak. Sledila je slovesna akademija na kateri je slavnostni govornik Branko Cestnik govoril o katehezi v času »krize Boga«.


V kulturnem programu sta nastopila tudi Blaže in Nežica.

Potem ko je omenil tri krize v zgodovini, skozi katere je šla Cerkev, je ugotovil, da je zdaj čas četrte velike krize, »kriza Boga«. »Tudi ta kriza izhaja iz več sočasnih dejavnikov. Nekateri so Cerkvi interni in se z njimi lažje spoprimemo, drugi so zunanji in na njih nimamo veliko vpliva. Nekateri dejavniki se ponavljajo iz prejšnjih kriz, npr. upad duhovnih poklicev, drugi so značilni samo za to četrto krizo, npr. ateistični slog življenja.


Slavnostni govornik je bil Branko Cestnik.

Vsi ti dejavniki pa vplivajo na to našo prav specifično dejavnost Cerkve, ki je kateheza. Kakor je v krizi Cerkev, tako je v krizi kateheza. Kakor bo Cerkev skozi krizo nekaj starega opustila in začela nekaj novega, tako bo storila tudi kateheza. In tudi obratno. Ne samo kakor bo s Cerkvijo, tako bo s katehezo, temveč tudi kakor bo s katehezo, tako bo s Cerkvijo. Kar se bo dogajalo v katehezi, se bo dogajalo v Cerkvi. Kateheza je ena izmed silnic, ki prenavlja Cerkev.«

Pri katehezi moramo tako oznanjevati kot spodbujati k spreobrnjenju

Spomnil je, da je nov slovenski katehetski načrt to novo situacijo, situacijo »krize Boga v veroučni učilnici«, predvideva in nanjo odgovarja s predlogom reforme kateheze, ki bo vsaj v prvih letnikih bolj kerigmatična in misijonarska. Staro zaporedje oznanjevanje – spreobrnjenje – kateheza je namreč marsikje podrto. V postmodernih časih moramo pri katehezi tako oznanjevati kot spodbujati k spreobrnjenju.



Okrepimo zavest, da smo v krizi mi

»Kateheza v času krize Boga,« se seveda sliši dramatično, je dejal Branko Cestnik. »Nekdo bi mogel pomisliti, da katehiziramo malodane v apokaliptičnih časih, ko bo marsikaj odvisno od naše hektike in discipline, od super-aktivizma in kdo ve od kakšnih novih katehetskih metod. V bistvu pa moramo ostati mirni. Le bolj pozorni moramo biti na določene globinske vzgibe, ki jih pred nas postavlja ta četrta velika kriza v zgodovini Cerkve. Od Svetega Duha si izprosimo darov, ki so v teh časih potrebni. Okrepimo zavest, da smo v krizi mi, medtem ko Sveti Duh ni v krizi. Mi imamo mračno sliko, Sveti Duh že gradi svetlo alternativo.«

Zbornik Empatija, mladostnik in nove poti evangelizacije

Slovenski katehetski urad je izdal tudi zbornik Empatija, mladostnik in nove poti evangelizacije. Objavljenih je šest prispevkov.

Uvodoma Marjan Turnšek razmišlja o petdesetih letih katehetskega iskanja in opogumljanja.
Branko Cestnik je svoj prispevek naslovil Kateheza v času »krize Boga«.
Andreja Poljanec, Janez Sečnik in Petra Greif pišejo o odnosu kot prostoru rasti v veri.
Matevž Mehle se sprašuje kam gredo mladi.
Simon Potnik je predstavil srečanja Alfa kot orodje evangelizacije.
Franc Zorec in s. Magda Burger sta predstavila zgodovino katehetskih simpozijev od leta 1970 do danes.

Cestnikovo predavanje in zbornik sta v celoti v priponki.

Mirenski grad, katehisti, predavanje Branko Cestnik, 15. 2. 2020.docKatehetski simpozij, 50 let, zbornik, 2020.pdf

Foto: Ivo Žajdela