50 let gibanja Vera in luč: Ohranimo plamen! [FOTO]
50 let gibanja Vera in luč: Ohranimo plamen! [FOTO]
Gibanje se je zelo razmahnilo, danes obstajajo skupine različnih veroizpovedi domala po vsem svetu. Prva slovenska skupina Vere in luči se je srečala v Dravljah septembra 1983. Poslej je pri nas že 38 skupin, ki se srečujejo vsak mesec. Zdajšnja voditelja sta zakonca Kristina in Damjan Mlinarič.
V prvem delu romanja so se lučkarji naučili svoje mednarodne himne in zraven zaplesali. V delavnici ob stojnici so izdelovali preproste izdelke v navezavi na vodilo romanja Ohranimo plamen in zbirali prostovoljne prispevke za mednarodno Vera in luč. Nato so lučke predstavile svoje številne talente.
Smo semena miru. Vsako srečanje nam pomaga obnoviti majhen plamen, toda povabljeni smo prinašati luč ne samo v skupnosti, ampak tudi v družino, delo, našo vsakdanjost. Premoremo zaklad, da ga podelimo z vsemi, tudi tistimi, ki ne hodijo v cerkev, ne ljubijo Jezusa. En nasmeh lahko spreobrne srca. Gostoljubje premaga sovraštvo in strah. Angela Grassi
Sledil je pogovor z mednarodnima predstavnikoma ViL, Angelo Grassi in don Markom Bovejem, mednarodnim duhovnim asistentom. Po adoraciji je bila slovesna maša, ki je predstavljala vrhunec srečanja, in jo je ob somaševanju don Marka in br. Jurija Štravsa, duhovnega asistenta slovenske province Vere in luči, ter lučkarskih duhovnikov daroval pomožni škof Anton Jamnik.
Sveti Duh je vodil korake Vere in luči v skladu z evangelijem in Jezusovim učenjem: majhni in izključeni so v središču srca Boga in imajo svoje mesto v Cerkvi in družbi. To je sporočilo Vere in luči, ki tudi danes po petdesetih letih ostaja živo kot ogenj binkoštnega dne, ker duh vere in ljubezni nosi naše skupnosti in družine. Don Marko Bove
Škof Jamnik: bodite luč in razsvetlite ves svet!
Škof Jamnik je na začetku pridige pozdravil goste iz tujine in slovensko vodstvo gibanja Vera in luč ter vse zbrane udeležence bogoslužja. Povabil jih je, naj se vsi skupaj Bogu zahvalijo za svoje življenje, svoje poslanstvo, predvsem pa za vero. Jezus je namreč prišel na svet, da bi imeli veselje in upanje. V njegovem delovanju je bilo ključnega pomena, da se ljudje po srečanju z Njim niso več počutili sami.
Osamljenost je namreč bolezen sodobnega človeka, saj smo preveč »zaverovani« v tehnologijo, računalnike. Jezus pa vsem osamljenim, vsakemu človeku, vsakemu izmed nas podaja roko.
Jezus vsem osamljenim, vsakemu človeku, vsakemu izmed nas podaja roko.
Jezus človeka v stiski vedno zagleda takoj, ne čaka, in mu v trenutku prihiti na pomoč. Ker vsakega vidi kot posameznika, v njem odkriva njegovo lepoto in žar, na ta način ustvarja občestvo. Škof Jamnik je tudi vse zbrane povabil k iskrenosti, k pozornosti do sočloveka, k ohranjanju pristnosti in pristnih medsebojnih odnosov:
»Z Jezusovim prihodom brezimna množica postane skupnost, občestvo. Ko Jezus pride v to množico, se v tistem trenutku v tej brezimni gmoti tekanja in brezbrižnosti drug za drugega, nekaj bistvenega spremeni … Jezus prinese mednje nekaj osebnega, posveti se jim, množica tedaj postane skupnost, zavlada občutek pripadnosti, sem nekdo in nekomu pripadam, nekdo me potrebuje, me ima rad … vem torej, zakaj sploh sem. Rodi se nov smisel, vem čemu sem. Jezusova navzočnost brezimno množico spremeni v občestvo.«
Vsem skupaj so nam lahko za zgled naši »lučkarji«, ki s svojo navzočnostjo Božjega po besedah sv. Katarine Sienske resnično »razsvetljujejo ves svet«.
Škof Jamnik je v nagovoru omenil poroko britanskega prestolonasledniškega para, Williama in Catherine, na kateri je anglikanski primas navedel besede katoliške svetnice Katarine Sienske, naj bomo kristjani luč, ki bo razsvetlila ves svet. Spregovoril je tudi o slovenskih kolesarjih ter zbranim položil na srce, da je za vsako stvar v življenju potreben trud, napor, »trening v življenju«, za kar so nam vsem skupaj lahko za zgled tudi naši »lučkarji«, ki s svojo navzočnostjo Božjega po besedah sv. Katarine Sienske resnično »razsvetljujejo ves svet«.