Ali se prekrižamo, kadar jemo v restavraciji? Ali na zapestju nosimo rožni venec in ga tudi uporabljamo? Ali smo v odzivu do sočloveka prijazni in potrpežljivi? Takšna in podobna vprašanja si je zastavil Tommy Tighe, sodelavec katoliškega spletnega portala Aleteia in ugotovil, da so vse to »priročni« načini za evangelizacijo, ki jo opravljamo kar »sproti«.



Katoličani imamo včasih težave, na kakšen način širiti svojo vero, toda priznati moramo, da je človek s krstom poklican tudi k evangelizaciji. Janez Pavel II. je to jasno povedal: »Nihče, ki veruje v Kristusa, nobena cerkvena ustanova se ne more izogniti tej največji nalogi: oznanjati Kristusa vsem narodom.«

Kratko in jedrnato, vsi smo poklicani, da po svetu širimo veselo oznanilo evangelija. Kajti to je vsekakor veselo oznanilo. Toda, če smo pošteni, že če samo razmišljam o tem, se mi dlani hitro spotijo. Prav veliko svetopisemskih citatov ne znam kar stresti iz rokava. Vem, da Marije ne častimo na enak način kot Boga, toda razlike med enim in drugim načinom ne znam pojasniti na preprost in razumljiv način.

Največji dejavnik pri vsem skupaj pa je, da smo odraščali v katoliški kulturi (to je treba priznati), ki je bila v nas dolgo časa primorana ukoreninjati zasebno in ne javne vere. Vendar je tu tudi »veselo oznanilo« – ne tako kot evangelij, seveda, vendar še vedno veselo: obstajajo preprosti načini evangelizacije, ne da bi bil človek pri tem vsiljiv in brez vnaprej pripravljenih nagovorov.

1 Znamenje križa in molitev v javnosti

Priznam, to je lahko precej težko. V udobju in zasebnosti svojega doma se nam zdi povsem naravno, da se pred obrokom Bogu zahvalimo za slastno piščančjo obaro. V restavraciji nam to pogosto povzroči nelagodje. Predstavljamo si, da vsi strmijo v nas, ko čim bolj na skrivaj naredimo znamenje križa, preden zarežemo v sočni zrezek.

V resnici nas večina ljudi sploh ne opazi – sprijaznimo se s tem! - , za tiste, ki pa nas vendarle opazijo, je lahko družina, ki pred jedjo izreče kratko molitev, bližnjemu mogočna priča o tem, kaj je v življenju res pomembno, in o Božji stvarnosti. Morda bo to povod za pogovor, morda bo v nekomu spodbudilo spremembo, in bo naša molitev imela dosti večji vpliv, kot si sami predstavljamo.

2 Odprtost za življenje

Vzgoja otrok je trdo delo in mnogi med nami imajo težave s plodnostjo, morda so celo izgubili nerojenega otroka, toda odprtost za življenje je eno najmočnejših pričevanj vere, ki jih lahko podamo.

Nedavno so na poroki k ženi in meni pristopili trije ljudje (eden izmed njih je bil duhovnik), ravno ko sva se ubadala z najinimi tremi živahnimi malčki, in se nama zahvalili, da sva »odprta za življenje«. Tisti trenutek nama to sicer ni bilo najbolj v pomoč, vendar sem kasneje spoznal, da ljudje dejansko opazijo, če ima par več kot enega otroka in da jim to nekaj sporoča.

V našem katoliškem mehurčku zlahka pozabimo, kako učinkovito sodobna kultura ljudi potiska v položaje, ko se odločajo za vedno manj otrok: od prispevkov v revijah, ki se osredotočajo na »čudovito« življenje ljudi brez otrok, do nenehnih sporočil, da si »čuden«, če imaš več kot dva otroka, pa do kulturne sebičnosti, ki jo rodi blaginja in ki pravi, da so naše materialne stvari prav tako pomembne kot otroci.

In to je to.

Če imaš več kot dva otroka, se hitro lahko zapleteš v pogovor. Naključni mimoidoči ti začnejo postavljati vprašanja, kot so: »Ali ne vesta, kako nastanejo otroci?« ali »Ali bosta zdaj končno nehala z naraščajem?« ali »Kako vam sploh uspe zjutraj zlesti iz postelje?«

Ko odkritosrčno odgovorim, da je včasih res težko, toda da so najini otroci blagoslov in vir neizmerne sreče, to marsikomu sporoča nekaj, česar že dolgo ni slišal: Veliko otrok? Seveda je vredno!

3 Nošenje verskega nakita

Evangelizacija je lahko zelo preprosta: pod puloverjem okoli vratu nosimo škapulir; na zapestje si poleg ure nadenemo še zapestnico v obliki rožnega venca, ali pa okoli vratu nosimo nevpadljivo svetinjico. Ljudje to opazijo in hitro pripomnijo: »Nisem vedel, da si veren!« ali pa »Kaj pomeni ta svetinjica, ki jo nosiš?«

In jim povemo. To je preprost način, kako lahko »naša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli naša dobra dela in slavili našega Očeta, ki je v nebesih«, ne da bi se ob tem delali preveč pametne.

4 Nalepka z verskim sporočilom na avtomobilu

Morda podoba sv. Krištofa ali pa križ z napisom SOS, ki pomeni, da si ob morebitni nesreči želimo navzočnost duhovnika.

Nalepka ljudem, ki vozijo za nami, sporoča, kakšne so naše vrednote. Morda bodo o njih tudi sami razmislili. Nikoli ne vemo, na kakšne načine lahko deluje Sveti Duh. Njegovo delovanje je brezmejno.

5 »Bog pomagaj, na zdravje«, ko nekdo kihne

Kadar ljudje kihnejo v javnosti, pogosto slišimo: »Na zdravje!«

Morda se vam zdi nepotrebno reči »Bog pomagaj, na zdravje«, toda na ta način lahko resnično neopazno spomnimo na obstoj Boga. Dopustili smo, da so Boga izrinili iz javnega življenja, pa ga ohranimo vsaj pri kihanju!

Res je, evangelizacija je lahko zelo zahtevna stvar, vendar ni potrebe, da je tako. Obstajajo preprosti načini za širjenje veselega oznanila in Bog slovi po tem, da za uveljavljanje svoje volje v svetu uporablja zmedene načine in ljudi.

Vir: prirejeno po www.aleteia.org
Foto: splet