Jacinto in Frančiška Marto, druga dva fatimska pastirčka, je papež Frančišek za svetnika razglasil že leta 2017, spominjajo na spletnem portalu Vatican News. Pastirčka, ki sta umrla v starosti 10 oziroma 11 let, sta najmlajša svetnika v zgodovini Cerkve, ki nista mučenca.

V beatifikacijskem postopku za s. Lucijo, ki je umrla leta 2005, je bil torej storjen odločilen korak. S priznanjem junaških kreposti Cerkev potrjuje, da je fatimska vidkinja zgledno živela krščanske kreposti vere, upanja in ljubezni. Sestrična sv. Jacinte in Frančiška Marto je desetletja živela kot redovnica v Coimbri. Tri leta po njeni smrti je bil zanjo sprožen beatifikacijski postopek. Fatimo bo med potovanjem na Portugalsko v začetku letošnjega avgusta znova obiskal tudi papež Frančišek. Danes je to najbolj znano marijansko romarsko središče v državi.

O treh fatimskih pastirčkih je bilo zapisanega že veliko, tokrat pa izpostavljamo pet dejstev, ki jih velja poznati o tretji fatimski vidkinji, s. Luciji.

Fatimski pastirčki. FOTO: Wikipedia

Najstarejša fatimska vidkinja

S. Lucija se je rodila 28. marca 1907 v Aljustrelu na Portugalskem. Bila je najmlajša izmed sedmih otrok. Pri desetih letih je bila najstarejša od treh pastirčkov, ki so bili od maja do oktobra 1917 priče prikazovanjem Device Marije. Njena bratranca Jacinta in Frančišek Marto sta bila takrat stara sedem oziroma devet let.

Redovno ime tretje fatimske vidkinje je bilo s. Marija Lucija od Jezusa in Brezmadežnega Srca.

Kmalu po zgodnji smrti bratrancev so Lucijo pri 14 letih poslali v šolo k dorotejskim sestram Vilar, pozneje pa je postala karmeličanka in je živela v samostanu v Coimbri na Portugalskem, kjer je prejela ime s. Marija Lucija od Jezusa in Brezmadežnega Srca.

Lucija (D) s sestrično Jacinto. FOTO: Wikipedia

Več sporočil od Jezusa in Marije

S. Lucija naj bi do konca svojega življenja prejela več videnj in sporočil od Marije in Jezusa. Videnje, ki ga je prejela leta 1925, jo je privedlo do pobožnosti prve sobote, ki vključuje molitev rožnega venca, prejem obhajila in spovedi ter meditacijo na prvo soboto v mesecu pet zaporednih mesecev.

Leta 1943 se je s. Luciji prikazal Gospod in ji zaupal svojo željo, da bi ljudje izpolnjevali vsakdanje dolžnosti in se žrtvovali v skladu z Njegovo postavo.

Lucija kot deklica, po videnju. FOTO: Vatican Media

»Šaljivka«

Portugalski kardinal José Saraiva Martins, ki je bil v letih 1998-2008 prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, je s. Lucijo osebno poznal zadnjih nekaj let njenega življenja. Imenoval jo je »šaljivka« z izrednim smislom za humor.

S. Lucija je v nekem trenutku v šali zagrozila, da ne bo več pošiljala rožnih vencev papežu, če ta ne bo dovolil, da bi beatifikacijo Jacinte in Frančiška opravili v Fatimi in ne v Rimu.

Po kardinalovih besedah je bila Lucija vedno polna drobnih dovtipov in je v nekem trenutku v šali zagrozila, da ne bo več pošiljala rožnih vencev papežu, če ta ne bo dovolil, da bi beatifikacijo njenih bratrancev, Jacinte in Frančiška, opravili v Fatimi in ne v Rimu.

Njen smisel za humor pa ni bil edina stvar, po kateri je izstopala. Kardinal jo je opisal kot »zelo skromno osebo, preprosto, zelo inteligentno in zelo samozavestno«.

S. Lucija s papežem Janezom Pavlom II. v Fatimi pred beatifikacijo Frančiška in Jacinte Marto leta 2000. FOTO: Wikipedia

Prijateljica Janeza Pavla II.

Pozneje je s. Lucija postala prijateljica papeža Janeza Pavla II., ki je njenim videnjem pripisoval zasluge, da je bilo njegovo življenje v atentatu obarovano. Prav papež Janez Pavel II. je razkril tretjo fatimsko skrivnost, ki govori o »škofu v belem«, ki so ga ustrelili vojaki. Mnogi so to povezovali s poskusom atentata na papeža Janeza Pavla II. 13. maja 1981.

Smrt s. Lucije je papeža Janeza Pavla II. močno pretresla.

S. Lucija in Janez Pavel II. sta se večkrat srečala in vatikanski viri pravijo, da je njena smrt močno pretresla svetega očeta, ki je takrat ravno okreval po bolezni.

S. Lucija s poljskim papežem. FOTO: Vatican Media

Živela je dolgo življenje

S. Lucija je umrla 13. februarja 2005 v starosti 97 let v karmeličanskem samostanu sv. Terezije v Coimbri, kjer je živela od leta 1948.

Beatifikacijski postopek za s. Lucijo se je začel leta 2008, tri leta po njeni smrti, saj je papež Benedikt XVI. potrdil spregled za običajno zahtevano petletno čakalno obdobje. V škofijski fazi njenega primera, ki se je končala leta 2017, je bilo zbranih več kot 15.000 pisem, pričevanj in drugih dokumentov.

Papež Frančišek je v odloku, podpisanem 22. junija, s. Luciji priznal junaške kreposti in jo razglasil za »častitljivo«. Cerkev bo zdaj morala potrditi čudež, ki ga pripisujejo njeni priprošnji, da bo lahko razglašena za blaženo.