47. redovniški dan: »Epidemija – čas preizkušnje« [FOTO]
47. redovniški dan: »Epidemija – čas preizkušnje« [FOTO]
Program letošnjega redovniškega dneva je bil uglašen na temo »Epidemija – čas preizkušnje«. V prvem delu so pričevalci osvetlili življenje v času epidemije s treh zornih kotov: izkušnje pomoči obolelim, obolelega in soočenje z boleznijo v družini. V drugem delu programa pa je prof. Igor Bahovec v nagovoru Kaj nam govori o epidemiji papež Frančišek jasno in življenjsko približal njegove glavne poudarke in osvetlil pomembnost skupnega iskanja poti, da bomo izšli iz krize, v kateri smo se znašli.
Poklicani smo k temu, da nosimo upanje, da bomo iz te situacije izšli močnejši. (s. Ema Alič)
Poklicani, da nosimo upanje
S. Ema Alič, šolska sestra, je spregovorila iz izkušnje neposredne pomoči obolelim kot prostovoljka v domu starejših občanov Domžale, kjer se je srečevala z osamljenostjo oskrbovancev, pa tudi s solidarnostjo med zaposlenimi, ko je bilo število zdravstvenega osebja okrnjeno zaradi obolevanj. Čeprav zaradi prostovoljnega dela ni imela toliko časa za osebno molitev, pa ji je bilo dano, da je doživljala, kako ji Bog prihaja naproti in je z njo, svoje pričevanje pa zaključila s povabilom vsem posvečenim: »Poklicani smo k temu, da nosimo upanje, da bomo iz te situacije izšli močnejši.«
Hvaležnost za čudež
Marjan Ristič, župnik na Polskavi, je na štajerski način (začinjeno s humorjem) pričeval, kako se je v božičnem času soočil z obolelostjo s covidom-19, zaradi pljučne embolije ostal v bolnici … »Mi se bomo potrudili, da boste živi, ne vem pa, ali bo šlo …« je zdravnik opisal resnost njegovega stanja. »Po petih kritičnih dneh, ko sem zrl smrti v oči, mi je zdravnik na silvestrovo povedal, da sem izven smrtne nevarnosti,« je hvaležen za čudež, da je preživel težko preizkušnjo, pa tudi za zdravstveno osebje, ki je bilo vedno sočutno do bolnikov, pa tudi vsem, ki so se v času njegove preizkušnje povezali v molitvi zanj.
Ne vem, kako bi šlo brez vere, molitve in izročanja v zaupanju: Zgodi se tvoja volja. (Jasna Korbar)
O izkušnji soočenja z boleznijo v družini
Družina Korbar iz Trebnjega pa je spregovorila o izkušnji soočenja z boleznijo v njihovi družini. Ko je Jasna zbolela, je bila ob soočenju s koronavirusom upravičena tudi negotovost in strah za njenega moža Simona, ki je onkološki bolnik. »Ne vem, kako bi šlo brez vere, molitve in izročanja v zaupanju: Zgodi se tvoja volja,« se Simona spominja soočanja z boleznijo, pa tudi notranje umirjenosti, ki ji je bila dana, kadar je molila. Se je pa tudi njeno zaupanje Bogu zamajalo, ko je zbolel mož, ki je moral biti hospitaliziran. Ko so ga prestavili iz Novega mesta v Ljubljano na infekcijsko kliniko, se je že pripravljal na srečanje s Stvarnikom, mu pa od takrat misel na smrt ni več neznosna. Bolezen je družino za nekaj časa fizično osamila, po molitveni navezi in darovanih mašah pa njihove vezi še bolj utrdila.
Iz krize le, če bomo skupaj iskali smer izhoda
Prof. Igor Bahovec je v svojem nagovoru izpostavil glavne poudarke papeževih nagovorov in dejanj v času epidemije. V prvem obdobju je izražal bližino ljudem, ki so kakor koli pomagali obolelim, in bil blizu najbolj preprostim, da bi nam globlje pokazal smer izhoda iz krize: »Samo celota človeštva lahko odgovarja na to.« Na krizo, v kateri smo se znašli v času pandemije, je odgovoril tudi liturgično z dvomesečnim prenosom jutranjih maš iz doma svete Marte. Čas preizkušnje je tudi čas milosti, iz krize pa bomo prišli samo, če bomo skupaj iskali smer izhoda, ob tem pa je prepričan, da bomo prišli iz krize, če bomo izstopili iz sebe in poslušali tudi ljudi, ki so na obrobju in jih nihče ne posluša. V nagovorih na avdiencah pa papež Frančišek med drugim jasno poudarja, da smo vsi člani Kristusovega telesa, in iz nastale krize bomo izšli, če bomo hodili skupaj, poslušali Jezusa in v nenehni odprtosti Svetemu Duhu. Za začetek pa se moramo učiti prisluhniti drug drugemu.
Križ se je spremenil v orodje odrešenja. (škof Franc Šuštar)
Čas epidemije je čas preizkušnje naše vere
Redovniški dan se je zaključil s skupno molitvijo in mašo, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. V pridigi je izpostavil, da je čas epidemije čas preizkušnje naše vere, pokazal pa je tudi probleme, ki si jih nismo priznali, pa tudi vrsto novih možnosti, da lahko živimo bolj preprosto, počasi in poglobljeno: »Križ se je spremenil v orodje odrešenja.« Redovnikom in redovnicam se je zahvalil za njihov prispevek Cerkvi na Slovenskem, vse pa spodbudil, »da bi znali biti pričevalci dejavne Gospodove ljubezni v današnjem svetu.«