Msgr. dr. Franc Kramberger je letos že praznoval 60 let mašništva, danes pa 40 let škofovske službe. FOTO: Tatjana Splichal



Bila je četrta adventna nedelja, 21. decembra 1980, ko je v mariborski stolnici škofovsko posvečenje prejel zdaj upokojeni mariborski nadškof metropolit msgr. dr. Franc Kramberger, letošnji biseromašnik, ki tako ravno danes praznuje 40-letnico škofovske službe. Za mariborskega škofa ga je 6. novembra 1980 imenoval papež Janez Pavel II., za škofovsko geslo si je izbral Marijine besede »Zgodi se tvoja volja.« Tedaj je bil, zanimivo, najmlajši škof v Evropi, star 44 let.

Skrb za vzgojo mladih

Poseben poudarek v škofovski službi je namenil skrbi za vzgojo mladih, za družine in za duhovne poklice. V skrbi za mlade in vzgojo je leta 1992 začel pripravo na ustanovitev Škofijske gimnazije Maribor. Tri leta pozneje je bil ustanovljen Zavod Antona Martina Slomška, s 1. septembrom 1997 pa je škofijska gimnazija začela izobraževalno delo. Leta 1994 so v Mariboru zaživeli vsi letniki bogoslovja in tudi celoten študij teologije na mariborski enoti Teološke fakultete v Ljubljani.


Upokojeni nadškof dr. Franc Kramberger pridiga na krizmeni maši v mariborski stolnici. FOTO: Karlo Smodiš


Papeževa obiska in Slomškova beatifikacija

Bil je mariborski škof ob dveh obiskih svetega očeta Janeza Pavla II. v Mariboru (1996, 1999) in ob beatifikaciji prvega mariborskega škofa Antona Martina Slomška. Od leta 1990 do 2007 je bil predsednik Slovenske Karitas, od 6. decembra 2004 do 16. marca 2007 pa je bil tudi na čelu Slovenske škofovske konference (SŠK), pri kateri je bil tudi predsednik Komisije za sredstva družbenega obveščanja.

Vse dostopen in preprost škof

V mariborski stolnici je bil 24. septembra 2006 umeščen kot prvi mariborski nadškof metropolit, 27. junija 2010 pa je obhajal zlato mašo in 30 let škofovske službe. Z vstopom v 75. leto starosti je zaprosil sveti sedež za razrešitev službe nadškofa metropolita, njegov odstop je papež Benedikt XVI. sprejel v četrtek, 3. februarja 2011. Med dolgoletnim škofovanjem je bil znan kot vsem dostopen in preprost škof z vedno odprtimi vrati pisarne za duhovnike, predstavnike javnega življenja, delavce, pa tudi brezdomce.


Med pridigo ob škofovskem posvečenju v mariborski stolnici. FOTO: arhiv Družine


»Škofje nismo vsevedni ali nezmotljivi«

»Tudi škof mora kdaj sprejeti odločitev, ki ni po njegovi volji. Škofje nismo vsevedni niti nezmotljivi. Včasih je treba privoliti v kompromis, toda s pogojem, da to ni na škodo pastoralnega dela, Cerkve ali ljudi. Kompromis je vedno začasna rešitev, ki zahteva iskanje dokončne odločitve. Zgodi se, da je treba privoliti v kompromisne rešitve, še posebej v posameznih primerih glede čisto osebnih stvari v zvezi z duhovniki. Da skupaj poiščeva začasno rešitev in potem iščeva naprej,« je še kot škof poudaril leta 2005 v pogovoru za Družino.

Spomini na praznovanje božiča

O spominih na praznovanje Jezusovega rojstva pa: »Vsak božični praznik je po svoje lep in doživet. Posebej se spominjam božiča, ko sem bil v Mariboru v četrtem letniku gimnazije. Nismo smeli iti javno v cerkev, celo zabeleženo je bilo, kdo je šel. Takrat je bilo tudi prepovedano doma imeti smrečice. Gorje, če so jo pri kom našli, lahko je bil kaznovan. Takrat sem kljub temu šel k polnočnici k frančiškanom. Tam me je srečala stara gospa, ki je nisem nikoli prej videl. Rekla mi je: 'Dečko, ali imate doma smrečico?' Rekel sem: 'Ne.' Stanoval sem zasebno. Izpod plašča mi je dala majhno smrečico, zavito kot dežnik, in rekla: 'Nesi domov in jo napravi doma.' Odnesel sem jo v stanovanje in jo postavil v kot. Tega ne bom nikoli pozabil, začutil sem, da je božič ne samo nekaj mojega, ampak nas vseh.«


S papežem Janezom Pavlom II. leta 1999 v Mariboru. FOTO: arhiv Družina


»Kristus brez Cerkve bi bil le ideolog«

V knjigi Pridite in poglejte je dr. Kramberger med drugim zapisal: »Duhovnikov osebni 'credo' se mora ujemati s 'credom' bratske skupnosti ali Cerkve. Cerkev je skupnost ali občestvo, ki nam podarja vero. Ona je naša mati. In Kristusa brez Cerkve ni, kakor ni glave brez telesa. Kristus brez Cerkve bi bil le ideolog, filozof, osamljen in vase zaprt čudak. Vse to je pomembno za duhovnika, da ve, komu pripada.«

»V prvi vrsti zelo skromen človek«

Hvaležen spomin na dr. Krambergerja je ob 40-letnici njegove škofovske službe zapisal zdajšnji mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. »Z veseljem in hvaležnostjo Bogu obhajamo 40. obletnico škofovskega posvečenja nadškofa dr. Franca Krambergerja. Ta jubilej žal zaradi trenutnih razmer praznujemo v največji skromnosti. Po drugi strani pa se mi zdi, da je tako primerno, kajti nadškof Kramberger je v prvi vrsti zelo skromen človek in tako, odmaknjeno in skromno, obhajamo tudi ta njegov sam po sebi častitljivi jubilej.


Franc Kramberger na škofovskem posvečenju Alojzija Cvikla. FOTO: Tatjana Splichal


Veliko povedal z malo besedami

Kot škof ordinarij je bil človek služenja, ki ni želel postavljati v ospredje sebe, ampak Njega, ki mu je služil in ga oznanjal. Uresničeval je novomašno geslo 'Gospod, mene naj vidijo, Tebe naj ljubijo'. Je tudi človek poslušanja tistega notranjega glasu, ki nas vodi in nam kaže pot. Mi pa smo tisti, ki izpolnjujemo njegovo voljo. Zato tudi njegovo škofovsko geslo 'Zgodi se tvoja volja'. Nadškof Franc je z malo besedami veliko povedal. Ko spregovori, imajo njegove besede težo in duhovno globino.

»Hvala za Tvoje zvesto služenje!«

Dragi g. nadškof Franc, hvala ti za Tvoje zvesto služenje. Tudi za pokončno nošenje križa, ko so prišle preizkušnje, in za zgled tvoje vere in zaupanja v Boga. V svojem imenu in v imenu vseh duhovnikov, diakonov, bogoslovcev, redovnic in redovnikov se s Teboj veselim in Bogu zahvaljujem za ta častiti jubilej. Naj Te dobri Bog med nami ohranja še mnogo let, naj Ti naklanja zdravje in Ti da potrebnih moči, da nam boš še naprej lahko po svojih močeh pomagal v Božjem vinogradu,« je zapisal nadškof Cvikl.
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Bil sem najmlajši škof v Evropi

Moje duhovništvo je zame skrivnost

Biseromašnik - nadškof dr. Franc Kramberger

Zlati jubilej naj v biser dozoreva