Namen čebele velikanke oziroma 3D kranjice je promocijski in izobraževalni. Model ima več kot 90 % morfološko podobnost z resnično čebelo delavko in je v razmerju 1:100 tudi njen povečan fizični model. V dolžino meri kar 170 cm. Sestavni deli telesa čebele so gibljivi, model pa sestavlja tudi devet poučnih animacij v slovenskem in angleškem jeziku ter didaktični pripomoček za slepe in slabovidne, model čebele v velikosti 20 cm, ki ga bodo ti lahko potipali v rokah. 3D kranjica predstavlja dober učni pripomoček, ki bo k zgledu, ki ga dajejo čebele usmerjal predvsem mladino.

Projekt je v celoti Slovenski

Za idejno zasnovo in realizacijo projekta je bil zadolžen predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč. Izdelava čebele delavke je zasluga spretne ekipe podjetja Intri d. o. o., koncept in izvedbo je usmerjala ČZS, prof. dr. Janko Božič iz Biotehniške fakultete pa je bil na voljo za strokovno pomoč in usmerjanje.

Oko čebele je pravi mali čudež, tudi izdelava njegovega posnetka je bil izziv, saj je vsako sestavljeno iz 5742 leč. FOTO: ČZS

Čebela delavka, sivka ali kranjica?

Kranjica je model čebele delavke, naše avtohtone kranjske čebele (Apis mellifera carnica), ki ji rečemo na kratko tudi kranjica ali pa ljubkovalno sivka, po angleško carniolan. Čebela delavka je ena od članic čebelje družine, kjer je glavna matica, plodna samica, ki zalega, delavke so neplodne samice, ki opravijo večino dela čebelje družine ter samci, ki jem pravimo.

Nastajanje modela

Model je nastajal z zapletenim in natančnih postopkom slikanja z napravo Micro CT, pravi vodja izobraževanja in usposabljanja Marko Borko s Čebelarske zveze Slovenije.

Resnično čebelo delavko smo slikali z napravo, podobno medicinskemu rentgenu, le da se natančen Micro CT uporablja za industrijske namene. (Marko Borko)

Na Zavodu za gradbeništvo so čebelo namočili v kontrastno sredstvo, da je slikanje dalo tudi sliko njene zunanjosti. CT slikanje namreč posname samo trde dele, kot je na primer okostje, medtem ko je telo oziroma zunanji okrovi čebele sestavljen večinoma iz hitina, zunanjost čebele pa je še porasla z dlačicami.

Posnetki oziroma rezine se s CT slikanjem izdelujejo do 1 mikrona natančno, združeni posnetki vseh plasti čebele so se nato uporabili za izdelavo digitalnega modela. Kos za kosom se je nato iz industrijske plastike s 3D tiskom v razmerju 1:100 izdelovalo model čebele. Material je konstrukcijsko čvrst, odporen, za krila smo uporabili prozoren material.

Zaradi doseganja izjemne prepričljivosti so v pregibe modela eno za drugo vstavili tudi vlakna konjske žime. FOTO: ČZS

Oko čebele predstavlja posebnost. Sestavljeno oko čebele ima naravno med 5000 do 6000 posameznih leč, sestavljeno oko naše 3D kranjice pa dejansko sestoji iz 5742 leč, kar odraža izredno stopnjo realizma.

Kose čebele smo nato pobarvali in nanje drugo za drugo nameščali dlačice, kar je zahtevalo veliko časa in potrpljenja. Dlačice so iz konjske žime, saj naravni material da najbolj realističen vtis, tako glede videza, sijaja, teksture, barve, upogibanja. Po nameščanju dlačic je bila čebela deležna še striženja, saj dlačice na njenem telesu niso dolge, po videzu pa se je bilo potrebno čim bolj približati naravni čebeli.

Jekleno ogrodje, na katerem je nameščena čebela. FOTO: ČZS

Dele čebele smo nato sestavili na jeklenem ogrodju. Skozi vsako nožico poteka jeklena žica, ki nosi skupno težo čebele, ki znaša približno 40 kg. V notranjosti čebele so nosilno ogrodje in mehatronski sestav z računalniškim krmiljenjem, ki poganja gibljive dele želo, voskovne ploščice, tipalnice in rilček.

Končni model čebele je privijačen na mobilno in vrtljivo platformo. Pri vsako od devetih animacij se čebela zavrti za določen kot, pri čemer naredi obrat za skoraj 360 stopinj. Da je mobilna, ji pravimo tudi zato, ker je njen model na kolescih in bo po potrebi lahko potovala tudi še na kakšne večje in pomembnejše dogodke.

Poseben čebelnjak

Veličasten model potrebuje tudi dom, zato so kranjici izdelali tudi repliko čebelnjaka. V čebelnjaku je pleksi vitrina, ki je za mirovanje in ob aktivaciji osvetljena z led lučkami. Z mehanizmom na žeton se čebelo aktivira in prižge željeni gumb za animacijo, ki vključuje tudi zaslon in zvočnik. Za animacijo sta na voljo slovenski ali angleški jezik. .

Da je mobilna, čebeli pravimo tudi zato, ker je njen model na kolescih in bo po potrebi lahko potovala tudi še na kakšne večje in pomembnejše dogodke, a čebelnjak, v katerem je nameščena, bo ostal doma. (Marko Borko)

V tem čebelnjaku domuje 3D kranjica. FOTO: ČZS

Na voljo tudi manjši taktilni model

V čebelnjaku je tudi posebna komora, kjer je na voljo manjši, taktilni model čebele v velikosti 20 cm in je namenjen slepim in slabovidnim, da jo ti otipajo. Tudi ta je v celoti izdelan s pomočjo 3D tiska. Tako bo možno ustvariti »tipno« predstavo o čebeli, kot si je sicer ne bi bilo možno v takšni meri, saj je naravna čebela preveč drobna. Na naravni čebeli lahko otipaš glavo, oprsje, zadek, krila, nožice in dlačice, pri povečanem pa tudi podrobnosti na posameznih delih telesa.

Da gre pri modeli kranjice za resnično poseben dosežek tako za Čebelarsko zvezo v smislu kompleksnosti projekta, dovršenosti modela kot dolgoročnega širšega doprinosa družbi v didaktičnem smislu, priča svečanost ob njeni otvoritvi. Prisotni so bili poslanci našega Državnega zbora, evropski poslanci, župani, ter predstavniki tujih veleposlaništev ali njihovi namestniki v Sloveniji in sicer iz Indije, Japonske, Poljske, Kosova, Rusije.

3D kranjica je od sedaj stalno na ogled v Čebelarskem centru Slovenije. Ogled njenih animacij je v okviru čebelarskih usposabljanj in predstavitev Čebelarske zveze Slovenije brezplačen, splošna javnosti pa si animacijo lahko ogleda z nakupom žetona v delovnem času gostišča Čebelica.

Po bučelah se vižej!

To je eden od starih čebelarskih pregovorov, ki se jih je na slavnostni razgrnitvi kranjice dotaknil etnolog prof. dr. Janez Bogataj. Ali pa Tle se špeglejte lenuhi, pri tej mali, marni muhi! Čebele so bile od nekdaj zgled delavnosti, zaradi česar so jih za svoj emblem izbrali ustanovitelji Akademije delavnih leta 1693 v Ljubljani in je predhodnica današnje Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 

Danes si čebele premalo jemljemo za zgled in bi se morali vrniti k vrednotam, ki jih predstavlja. (Janez Bogataj)

1/11