V svetu je bilo v tistem obdobju le 22 podobnih društev. Celiakija se je sprva tretirala kot bolezen otrok in šele kasneje, na podlagi poglobljenega raziskovanja, je v stroki prevladalo stališče, da je to bolezen, ki se pri genetsko predisponiranih osebah lahko pojavi v vseh življenjskih obdobjih.

Društvo za celiakijo Maribor je nastalo na pobudo in prizadevanjih ter pod strokovnim vodstvom prof. dr. Dušanke Mičetič Turk (pediatrinje in otroške gastroenterologinje na takratnem Otroškem oddelku Splošne bolnišnice Maribor), ter njenih ožjih sodelavk v bolnišnici, višje medicinske sestre Sonje Poštuvan in zdravstvene administratorke Anite Kirbiš ter medicinske sestre Brede Kojc, mame otroka s celiakijo ter nekaterih drugih. Navedene dame, ki so vrsto let, v večini pa desetletja, imele vodilno vlogo v društvu in pustile globok pečat, so danes povsem zasluženo častne članice tega društva. 

Prof. dr. Dušanka Mičetić-Turk je magistrirala (1980) in doktorirala (1987) s področja celiakije, prav tako je opravila prvo biopsijo tankega črevesa pri nas in tako velja za pionirko diagnostike celiakije.

Ker so to bili časi, ko na našem tržišču ni bilo niti enega brezglutenskega izdelka (tudi moke in kruha ne), so k sodelovanju pritegnili tudi inženirko živilske tehnologije Jano Fabčič iz takratnega DO Intes (TOZD Kruh-pecivo), ki je že na ustanovnem občnem zboru predstavila prvi kruh brez glutena in si prislužila velik aplavz. Prvo brezglutensko moko je po tehnološkem postopku pripravilo Klasje Celje. Kruh je bil naprodaj v Mariboru enkrat na teden v takratnih Intesovih pekarnah, kmalu za tem tudi v Celju in Ljubljani. Kot zanimivost naj izpostavimo, da so se vzorci tega kruha za preverjanje vsebnosti glutena takrat pošiljali v referenčni laboratorij v Italijo, analize pa so bile izjemno drage. Tudi tako priljubljene pizze brez glutena so se prve pekle v Mariboru.

Društvo je že ob ustanovitvi dobilo sedež na Otroškem oddelku Splošne bolnišnice Maribor, ki je kmalu postal klinični oddelek in nato Klinika za prediatrijo UKC Maribor, kjer ima uradni sedež še danes. Društvo je bilo vse od ustanovitve tudi mednarodno aktivno in je tako že 1990 postalo del Zveze društev celiakije Evrope (AOECS).

Društvo za celiakijo Maribor se je le po štirih letih delovanja, in sicer na občnem zboru društva 22. 5. 1992, preimenovalo v Slovensko društvo za celiakijo ter področje delovanja razširilo na celotno Slovenijo v obliki podružnic.

Letos tako obeležujemo 35. letnico organiziranega delovanja za pomoč bolnikom s celiakijo pri nas. Zgodba, ki se je začela 24. 3. 1988 v Mariboru, se je razvila v vseslovensko. Kot zanimivost, istega leta so začeli izdajati tudi skromen bilten - glasilo društva.

Spomladi so na pobudo predsednika SDC podružnica za Podravje Mitjo Kozarja, z ustanovnimi članicami prof. dr. Dušanko Mičetič Turk, Sonjo Poštuvan, Bredo Kojc, Anito Kirbiš, Dinko Zafošnik ter zunanjo sod. Jano Fabčič, ki so orale ledino na tem področju, posneli radijsko oddajo in TV prispevek o začetkih delovanja društva. Društva, ki si že 35 let nenehno prizadeva za izboljšanje kvalitete življenja bolnikov s celiakijo. Tistih, ki jih je tudi pri nas 1 % populacije in zaradi narave bolezni ne smejo uživati žitaric, ki vsebujejo gluten.

Ob Mednarodnem dnevu celiakije (16. maj) vsa društva za celiakijo v Evropi še intenzivneje osveščajo splošno in strokovno javnost o bolezni celiakija ter opozarjajo na težave s katerimi se srečujejo bolniki. V Slovenskem društvu za celiakijo (SDC), ki izvaja skozi vse leto številne aktivnosti v obliki izobraževanj, delavnic, tečajev, rehabilitacij in drugih oblik druženj, so se tudi letos odločili, da ob tej priložnosti opozorijo na najbolj pereče probleme s katerimi se srečujejo bolniki pri nas danes (problematika predolgih diagnostičnih zamud – kar 80% bolnikov ostaja neodkritih, prehranjevanje izven doma – neenakost in socialna izolacija bolnikov, brezglutenska dieta predstavlja za bolnike veliko finančno breme – pobuda za povrnitev povišanih stroškov). 

Celiakija je doživljenjska, kronična avtoimuna bolezen, ki jo pri genetsko obremenjenih osebah sproži zaužitje glutena. Zato je stroga dieta brez glutena edinin način zdravljenja te bolezni.