Volivci so izbirali predsednika, člane predsedstva Republike Slovenije in poslance v dva zbora skupščine (Družbenopolitični zbor in Zbor občin). V stare organe oblasti so bili voljeni predstavniki tako nekdanjih družbenopolitičnih organizacij kot novonastalih strank.

Kar 83,5-odstotna volilna udeležba

Ob 7. uri se je po vsej Sloveniji odprlo 4135 volišč, na katera je prišlo kar 83,5 % od skoraj 1,5 milijona volilnih upravičencev. Prejeli so štiri glasovnice. Glasovnici za predsednika in člane predsedstva sta bili dokaj enostavni. Na prvi je bilo treba obkrožiti eno od štirih imen kandidatov. V drugi krog 22. aprila sta se uvrstila Milan Kučan in Jože Pučnik, sodelovala sta še Ivan Kramberger in Marko Demšar.

V predsedstvo izvoljen tudi Ivan Oman

Na glasovnici za člane predsedstva je bilo 12 imen kandidatov, volivec je lahko obkrožil štiri. Izvoljeni so bili prvi trije na glasovnici (Ciril Zlobec, Dušan Plut in Matjaž Kmecl) in kandidat po številko 8 – predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman.

Zapletena glasovnica za volitve v Družbenopolitični zbor

Glasovnica s kandidati Zbora občin je, odvisno od občine, ponujala od 2 do 4 kandidate, volivec je lahko obkrožil le enega – za 80 mest v Zboru občin. Najbolj zapletena pa je bila glasovnica za volitve v skupščinski Družbenopolitični zbor.

Na več voliščih zmanjkalo celo volilnih skrinjic

Na njej je bilo od 10 do 16 list z različnim številom kandidatov. Volivec je lahko izbral eno stranko ali pa se odločal med večimi in obkrožil posamezne kandidate na listah. Na glasovnici je pisalo, koliko delegatov si lahko največ obkrožil ali koliko jih je bilo treba izvoliti v določeni volilni enoti. Zaradi velikosti glasovnic je na več voliščih zmanjkalo celo volilnih skrinjic.

Izjemno medijsko zanimanje

Za prve demokratične in večstrankarske volitve po 2. svetovni vojni je bilo tudi izjemno medijsko zanimanje domačih in tujih novinarjev. Potek volitev na vremensko kislo nedeljo si je med drugim ogledala tudi delegacija kongresa ZDA.

»Volitve, ki bi bile lahko začetek zasuka«

»Volitve, ki bi bile lahko začetek zasuka za celotno Jugoslavijo in bi tej deželi med Vzhodom in Zahodom dovolile brez dramatiziranja izstopiti iz 40 let samoupravnega komunizma,« so volilno nedeljo v Sloveniji komentirali v rimskem časniku Il Messaggero.

Končnih izidov pa ni in ni bilo

»Poročanje je trajalo od nedelje zjutraj do ponedeljka zjutraj, a izidov še ni bilo. Vso nedeljo smo poročali bolj o volilni udeležbi, po sedmi uri zvečer tudi o delnih izidih, a končnih ni in ni bilo. Volitve so bile tako zapletene, še bolj pa izračun rezultatov, da so vse to le redki razumeli,« je za MMC RTV spomine strnila dolgoletna televizijska novinarka in urednica Ljerka Bizilj.

Kar 16 milijonov glasovnic

Takratni tajnik državne volilne komisije Marko Golobič je priznal, da so bile to najobsežnejše in najbolj zapletene volitve v slovenski zgodovini, saj so za 1,5 milijona volilnih upravičencev potrebovali kar 16 milijonov glasovnic za različne oblastne organe, volilna komisija pa je imela le en računalnik.

Ponekod podaljšek ene do dveh ur

Čeprav je bilo volitev uradno konec ob 19. uri, so jih na voliščih, kjer je bilo volivcev (pre)več, podaljšali tudi za uro ali dve. Nasprotno pa so v nekaterih manjših krajevnih skupnostih 100-odstotno volilno udeležbo dosegli že v dopoldanskih urah.

Volitve so se nato nadaljevale 12. in zaključile 22. aprila

Večer se je zaključil v novinarskem središču v ljubljanskem Cankarjevem domu, kamor so kmalu po začetku objavljanja prvih delnih in neuradnih rezultatov prišli tudi predsedniški kandidati. Volitve so se nato nadaljevale 12. in zaključile 22. aprila, ko je Slovenija tudi dobila novega predsednika.

Rezultati predsedniških volitev

Milan Kučan je v drugem krogu prejel 657.196 glasov, dr. Jože Pučnik, ki je kandidiral pod sloganom »Čas je za Demos«, pa 464.435 glasov. V prvem krogu je bil rezultat tak: Kučan 44,4 %, Pučnik 26,6 %, Ivan Kramberger 18,5 % in Marko Demšar 10,4 %.

Z letaka dr. Jožeta Pučnika

»Časi so taki, da sem le redko kdaj lahko nasmejan, zato pa sem pogosto zagledan v hude skrbi. 45 povojnih let nas uči, da sta simpatičen obraz in prijeten nasmešek za uresničitev ključnih nalog veliko premalo,« je na predvolilni letak, namenjen volivkam, zapisal dr. Jože Pučnik.

Volilna udeležba je bila kar 83,5-odstotna. FOTO: Tone Stojko in Nace Bizilj; VIR: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Da slovenske plače ne bodo nekajkrat manjše od avstrijskih

Med ključnimi izzivi pa izpostavil: da slovenske plače ne bodo nekajkrat manjše od avstrijskih; da si bodo mlade družine lahko privoščile dostojno življenje in imele otroke, če si jih želijo; da bodo ženske med porodniškim dopustom prejemale enako plačilo kot prej v službi, saj je v družini en član več in ne manj; da bodo vsi otroci lahko šli v vrtec.

Prepričljiva zmaga koalicije Demos

Sicer pa je 8. aprila 1990 prepričljivo zmago slavila koalicija Demos (med njimi so največ glasov dobili Slovenski krščanski demokrati) s 54 % glasov, kar ji je zagotavljalo večino v Družbenopolitičnem zboru – 47 sedežev od 80. Ostale tri stranke so prejele od 5 do 14 mandatov.

Lojze Peterle sestavil 27-člansko vlado

Stranke Demosa so se pred volitvami dogovorile, da bo predsednik vlade postal prvi mož tiste med njimi, ki bo dobila največ glasov v Družbenopolitičnem zboru. Tako je premier postal prvak SKD Lojze Peterle, ki je sestavil 27-člansko vlado.

Po več kot šestih desetletjih

Zadnje povsem demokratične in svobodne volitve pred 8. aprilom 1990 so bile daljnega leta 1928, ki pa so jim nato sledile starojugoslovanska kraljeva diktatura, 2. svetovna vojna in po njej komunistična partijska diktatura.

Plod zahtev različnih civilnodružbenih pobud

Kot so izpostavili v stranki SDS, so bile prve večstrankarske volitve po letu 1945 plod zahtev različnih civilnodružbenih pobud po odpravi enopartijskega monopola, uvedbi političnega pluralizma, vladavine prava in varstva človekovih pravic ter tržne ekonomije.

Vstop v sistem parlamentarne demokracije

Volitve 8. aprila 1990 so pomenile prelom s politično diktaturo. Slovenci so prestopili prag enopartijskega sistema in vstopili v sistem parlamentarne demokracije ter (vsaj misliti je bilo tako) pustili okove totalitarnih vzorcev v preteklosti.

Dr. Andreja Valič Zver o prvih demokratičnih volitvah

O prvih demokratičnih volitvah se je ob 25. obletnici prelomne cvetne nedelje Bogomir Štefanič za Slovenski čas pogovarjal s poznavalko obdobja demokratizacije in osamosvajanja dr. Andrejo Valič Zver, tudi avtorico znanstvene monografije Demos – Slovenska osamosvojitev in demokratizacija.

Morda celo najpomembnejši korak na poti v demokratizacijo

»Zmaga Demosa na volitvah je bila pomemben, morda celo najpomembnejši korak na poti v demokratizacijo slovenske družbe, ni pa bila samoumevna, kot bi si morda danes kdo mislil. Pravzaprav je bila nepričakovana celo za sam Demos,« je poudarila sogovornica. Celoten pogovor TUKAJ.

Izjava Komisije Pravičnost in mir

Ob 30. obletnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji pa se je z izjavo za javnost oglasila Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) oziroma v njenem imenu njen takratni predsednik msgr. dr. Anton Stres.

Na preizkušnji naša državljanska zrelost

»Kakor pred tremi desetletji je znova na preizkušnji naša državljanska zrelost, odgovornost za vso skupnost ne glede na politične razlike, medsebojno zaupanje, sodelovanje in enotnost,« je tedaj, v času epidemije koronavirusa, zapisal škof Stres.

Število udeležencev na volitvah se krči

In še: »Vse to pa nas spet opozarja, kako odločilne so vsake volitve, kajti z njimi si postavimo oblast, od katere je ravno v kriznih trenutkih, ki jih nikoli ne bo zmanjkalo, odvisno skoraj vse. Žal pa se je število udeležencev na volitvah v teh treh desetletjih krčilo.«

Ne le naša pravica in dolžnost

K temu so po njegovem prispevale slabe izkušnje, zato je Komisija ob koncu vse državljane povabila, naj se tudi vnaprej volitev udeležujejo množično in odgovorno, saj to ni le »naša pravica in dolžnost, temveč tudi edini dostojen in možen način, da se država Slovenija uveljavi in utrdi kot demokratična, pravna, ugledna in razvojno usmerjena politična skupnost.«