Bralci tiskane in spletne Družine lahko že dalj časa spremljajo poročila, povezana z raziskavo in odpiranjem brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, kjer so se domneve, da jo to najbolj množično povojno morišče Slovencev, izkazale za točne. Resda ne v celoti, saj so prva predvidevanja omenjala okoli 1.500 morebitnih žrtev, dejanski izkop pa je razodel dvakrat večjo številko.

Več podrobnosti o opravljenih raziskavah in izkopu bo javnosti predstavljeno jutri opoldne na tiskovni konferenci, ki jo ob breznu sklicuje predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman. Omenimo pa že zdaj nekaj osnovnih informacij, ki jih navaja komisija.

Iz brezna pod Macesnovo gorico so od letošnjega maja do oktobra izkopali posmrtne ostanke več kot 3.000 žrtev vojnega zločina iz prvih dni junija 1945. V dosedanjih raziskavah, ki so bile v različnih okvirih izvedene v letih 2004 (dr. Mitja Ferenc s skupino študentov zgodovine), 2017 in 2019 (po programu vladne komisije za prikrita grobišča), so z izkopi več kot 60 kilogramov predmetov v vrtači nad breznom, z detektorskim pregledom verjetne poti vojnih ujetnikov v smrt in z drugimi viri (pričevanja rešencev iz brezna, dokumenti kriminalistične preiskave »Sprava«) potrdili, da je Macesnova gorica najverjetneje morišče in grobišče Slovencev, pripeljanih iz koncentracijskega taborišča v Šentvidu pri Ljubljani.

 V zahodno stransko votlino se je zateklo in tam umrlo vsaj 22 žrtev. FOTO: Jože Jagrič

Ta dejstvo sta potrdila tudi letošnja raziskava in izkop, ki ju je v program umestila komisija za grobišča, potrdila slovenska vlada, zahteven projekt pa je bil uspešno izveden ob podpori in prizadevanjih Uprave za vojaško dediščino pri ministrstvu za obrambo. Izkopani so bili, kot že zapisano, posmrtni ostanki več kot 3.000 umorjenih, najdeni pa tudi številni predmeti.

Kot navajajo v komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pa se ob tem odkrivajo tudi nova dejstva – na primer o večkratnem miniranju brezna, najprej že med pobijanjem junija 1945 in verjetno po letu 1955, ko so razstrelili skoraj 3.000 kubičnih metrov skalovja in »skušali ohraniti tabu Macesnove gorice za večno«.

Izkopani posmrtni ostanki so trenutno shranjeni v začasni hrambi v Kočevju, arheološke in antropološke analize pa bodo predstavljene v šestem poročilu, ki ga vladna komisija za prikrita grobišča znova pripravlja v sodelovanju z Založbo Družina.

Poročilo bo predstavilo vse podrobnosti izkopa, prvi pretresljiv vpogled v odpiranje brezna pod Macesnovo gorico pa že zdaj ponuja dokumentarni film »Brezno pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«.

Scenarij zanj je napisal dr. Jože Dežman, podobe iz brezna pa nam približa kamera v rokah snemalca Jožeta Jagriča.

Dokumentarni film bo predvidoma predvajan tudi v okviru maše zadušnice, ki jo bo za izkopane žrtve v ponedeljek, 31. oktobra, ob 11. uri v kočevski župnijski cerkvi daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje.

Pred mašo in po njej bo mogoč kratek obisk v tihi molitvi pri breznu v Kočevskem rogu. Pri tam pa je treba upoštevati nekaj navodil, ki so jih posredovali iz kočevske župnije:

• V centru Kočevja je nov prometni režim, zato je potrebno dosledno upoštevati prometne znake (neposredno do cerkve npr. ni mogoče priti iz severne, tj. ljubljanske smeri, temveč z južne).
• Udeleženci maše naj upoštevajo nasvet in avtomobile parkirajo nekoliko dlje od cerkve; priporočeno je veliko parkirišče ob Rdeči športni dvorani, od koder je do cerkve po ravnem dobrih 200 metrov (dostop do tega parkirišča je omogočen iz ljubljanske smeri).
• Tisti, ki se bodo odločili za odhod v Kočevski rog, morajo imeti pred očmi, da je v bližini brezna pod Macesnovo gorici zelo malo možnosti parkiranja, mimo brezna namreč vodi državna cesta, ki mora biti ves čas prevozna; od te glavne ceste do platoja pri breznu vodi nekaj sto metrov dolga cesta, ki pa je precej ozka in ne omogoča srečevanja dveh avtomobilov; upoštevati torej velja nasvet, da ta del obiskovalci prehodijo peš.

Križci rožnih vencev žrtev v breznu pod Macesnovo gorico. FOTO: Pavel Jamnik

Pri maši zadušnici sodeluje Nova Slovenska zaveza, ki tudi organizira prevoz. Za dostop do brezna ponujajo dve možnosti:

• odhod avtobusa iz Ljubljane (parkirišče Tivoli) ob 7:30, postanek v Kočevju, ob 9. uri odhod iz Kočevja k Macesnovi gorici ter nato vrnitev za udeležbo pri maši, ki bo ob 11. uri v župnijski cerkvi v Kočevju. Po maši odhod v Ljubljano.
• odhod avtobusa iz Ljubljane (parkirišče Tivoli) ob 9:30, udeležba pri maši ob 11. uri v župnijski cerkvi v Kočevju ter po maši odhod k Macesnovi gorici in nato v Ljubljano.

Oba avtobusa bosta torej ustavila v Kočevju. Pri Novi Slovenski zavezi opozarjajo, naj se udeleženci z lastnimi vozili ne odpravljajo k Macesnovi gorici, ampak raje prisedejo na avtobus, ker parkiranje pri Macesnovi Gorici ni možno oziroma je zelo oteženo. Prijave zbirajo na telefon 01 425 15 37 ali na e-pošto info@zaveza.si.