V Viteški dvorani Križank se je začel dvodnevni simpozij Ljubljanske Križanke: Ob 300-letnici dokončanja baročne cerkve Marije Pomočnice. Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik ZRC SAZU Oto Luthar, ki je za STA opozoril na pomen simpozija tako za strokovno kot laično javnost ter visok jubilej cerkve znotraj kompleksa skoraj 800 let starih Križank.

Luthar verjame, da bodo kolegi s področja arheologije, umetnostne zgodovine in literarnih ved znali na zanimiv način predstavili obdobje obnove cerkve izpred 300 let, ki je vse do danes ohranila podobo iz tistega časa.

Simpozij z osvetlitvijo obnove cerkve, ki jo je na svoje stroške pozidal deželni komtur Gvido von Starmberg med letoma 1714 in 1715, organizira Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja v sodelovanju z ZRC SAZU, Festivalom Ljubljana,
Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana in ministrstvom za kulturo.

Uvodni referat je pripadel Marjeti Šašel Kos z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, ki je spregovorila o rimskih napisih območja Križank. Janez Weiss je predstavil še neznani darovnici Majnharda III. Goriškega, izdani križnikom leta 1251, Mija
Oter Gorenčič pa srednjeveško cerkev nemškega viteškega reda v Ljubljani.

Janez Mlinar je osvetlil Ljubljansko komendo Nemškega viteškega reda do krize 16. stoletja, Luka Vidmar, ki je tudi vodja simpozija, je v prispevku z naslovom Za Boga in cesarja orisal profil ljubljanskih komturjev v zgodnjem novem veku, Ines Unetič pa se je v referatu Oblikovane zelene površine križniških komend na Slovenskem posvetila vrtovom križniškega reda.

V popoldanskem delu bodo z referati nastopili Metoda Kemperl, ki bo spregovorila o nastanku slike Marije Pomagaj iz ljubljanske križniške cerkve, Helena Seražin, ki bo predstavila baročno cerkev v Križankah v kontekstu sočasne beneške arhitekture, Katra Meke in Matej Klemenčič pa bodo spregovorili o treh slikah za križevniško cerkev, ki so jih ustvarili dunajski slikarji: Martino Altomonte, Anton Schoonjans in Johann Michael Rottmayr.

V petek bodo svoje referate predstavili še Metoda Kokole, Matija Ogrin, Metoda Kemperl, Lilijana Žnidaršič Golec, Gašper Cerkovnik, Aleš Maver, Magda Miklavčič Pintarič, Martina Malešič, Blaž Zabel ter Irena Žmuc, Bernarda Županek in Ana Pokrajac Iskra.

Foto: Ivo Žajdela

Preberite tudi:

10. junija 1955 so se odprle Križanke v sedanji obliki
Križniki na slovenskih tleh že 800 let