Medgeneracijsko povezovanje pri izdelovanju okraskov za manjše smreke – izdelovali so jih iz lubja in slame. FOTO: Sabina Šegula



Enajstega decembra se bodo na trgu sv. Petra prižgale luči na božičnem drevesu, ki ga je Vatikanu podarila Slovenija. Projekt postavitve velike smreke na vatikanskem trgu in 42 manjših dreves v vatikanskih uradih so danes (v petek, 27. novembra) predstavili na vladni novinarski konferenci.

Da je postavitev odlična priložnost za prepoznavnost Slovenije v svetu in za predstavitev Slovenije kot zelene države, je uvodoma poudaril direktor vladnega Urada za komuniciranje Uroš Urbanija. »Hkrati je to znak močnih vezi med Slovenijo in Vatikanom. Z začetkom obeleževanja 30. obletnice neodvisnosti Slovenije je to tudi neke vrste otvoritveni dogodek in eden od mednarodnih projektov, ki utrjujejo prepoznavnost Slovenije v luči skorajšnjega predsedovanja Slovenije svetu EU.«

Župnik Milčinovič: »Vesel sem, da je smreka iz naše župnije«

Kot »veliko čast in privilegij za kočevsko občino« vidi projekt kočevski župan Vladimir Prebilič, Jože Milčinovič, župnik v Kočevski Reki, ki je smreko pred posekom, kot je bilo razbrati iz posnetka, tudi blagoslovil, pa je dodal, da je vesel, da je »smreka iz župnije Kočevska Reka del zgodbe vesoljne Cerkve«.


FOTO: Sabina Šegula


Minister Podgoršek: »Lepotica, visoka 30 metrov, stara 75 let in težka 7 ton«

Tudi minister za kmetijstvo Jože Podgoršek je poudaril, da gre za »nacionalni projekt, s katerim se bo Slovenija predstavila svetovni javnosti«. Spomnil je, da je običaj postavitve božičnega drevesa na trgu sv. Petra uvedel papež Janez Pavel II. leta 1982. »To je redka priložnost, da se država celemu svetu predstavi tudi skozi simbol, kot je smreka, in z njo povezanim nacionalnim gozdarstvom. Je izjemna priložnost tudi za Slovenijo. Gozdovi so naš ponos in simbol prepoznavnosti države, saj pokrivajo 60 odstotkov površine,« je dejal minister. Smreka, ki je po ministrovih besedah že na poti v Vatikan, je visoka simbolnih 30 metrov ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, v kočevskih gozdovih je rasla 75 let, njen premer je 65 cm, težka je 7 ton, njen volumen pa 5,33 kubičnih metrov. »Želim, da bodo božična drevesa simbol našega odnosa do narave, medsebojne povezanosti, sočutja do bližnjih ter miru in prijateljstva, ki ga v tem času zares potrebujemo,« je sklenil minister Podgoršek.

Poseben projekt je bila tudi okrasitev velike smreke in 42 manjših smrek.



Etnolog Bogataj: »Repatico smo poslovenili«

Za veliko smreko je etnolog dr. Janez Bogataj v sodelovanju s floristko Sabino Šegulo izbral zvezdo repatico iz lepljenega lesa. »Odločitev, katero okrasje bomo obesili na veliko smreko, ni bila težka,« je povedal Bogataj in pojasnil, da so uporabili »naravno gradivo, kar je nujnost v svetu, ko nas obdajajo plastika in druga neprimerna gradiva«, gradili pa so na značilni slovenski in svetopisemski božični simboliki. »Repatica je trem modrim kazala pot do mesta Kristusovega rojstva. Mi smo repatico poslovenili: namesto zvezde smo dodali šesterolist, ta ornament je zelo naš,« je dejal Bogataj in pojasnil, da ornament pomeni dvoje: na eni strani rastlinski svet, na drugi pa sončev simbol. »Za božič na novo zasije svetloba s Kristusovim rojstvom. Simbol je v slovenski kulturi in dediščini močno prisoten.« Bogataj je še dejal, da so ornament šesterolista uporabljali za okrasitev na skrinjah, vratih, kadujah in drugih uporabnih predmetih, zato bo, kot je sklenil, »dostojno simboliziral deželo, iz katere prihaja letošnja smreka.«

O medgeneracijskem povezovanju pri izdelovanju okraskov za manjše smreke – izdelovali so jih iz lubja in slame – je spregovorila Sabina Šegula, ki s smrekami in adventnimi venčki odhaja v Vatikan, kjer bosta s floristom Petrom Ribičem pomagala vatikanskim vrtnarjem okrasiti smreko na trgu in 42 manjših smrek po vatikanskih uradih.


»Repatica je trem modrim kazala pot do mesta Kristusovega rojstva. Mi smo repatico poslovenili: namesto zvezde smo dodali šesterolist, ta ornament je zelo naš.« FOTO: Sabina Šegula


Pirkovič: »Slovenska kultura urbi et orbi«

Običajno prižig lučk spremlja odmevna kulturna prireditev. Zaradi epidemiološke slike bodo letošnjo prireditev posneli vnaprej, predvajana bo 11. decembra ob 17. uri na velikih zaslonih na vatikanskem trgu. Da bodo s programom predstavili »slovensko kulturo urbi et orbi«, je dejal režiser in scenarist Igor Pirkovič in razkril nekaj sodelujočih imen nastopajočih. To bodo Sabina Cvilak, Nuška Drašček, Marko Hatlak, na ljudskem inštrumentu citrah bo zazvenela slovenska klasika Cvetje v jeseni. Povedal je še posebnost, ki so jo za prireditev posneli na Brezjah, to je pritrkavanje štirih pritrkovalcev. Vrhunec prireditve pa bo poklon baritonista Marka Finka papežu Frančišku, prireditev bodo sklenili z zimzeleno Slovenija, moja dežela, v izvedbi Saša Avsenika in s posebnim gostom Alfijem Nipičem.
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Slovenska etnološka dediščina v Vatikanu

Venček, kot ga izdela vatikanska cvetličarka (video)

Slovenske repatice za božični Vatikan

Božično drevo na Trgu sv. Petra letos iz kočevskih gozdov