V Sarajevu so že včeraj obeležili 30 let od začetka obleganja mesta, ki se je začelo 5. aprila 1992. Kot spominjajo pri STA, so paravojaške sile bosanskih Srbov ob pomoči tedanje Jugoslovanske ljudske armade (JLA), ki je bila pod nadzorom Beograda, napadle Sarajevo, da bi preprečile osamosvojitev Bosne in Hercegovine.

Obleganje Sarajeva je trajalo 1.425 dni in v tem času je umrlo več kot 11.000 ljudi.

Obleganje prestolnice je trajalo 1.425 dni in v tem času je umrlo več kot 11.000 ljudi. Sarajevčani so se včeraj žrtvam poklonili na mostu, kjer sta umrli prvi civilni žrtvi vojne. To sta bili 34-letna Sarajevčanka Olga Sučić in 24-letna študentka medicine iz Dubrovnika Suada Dilberović, ki so ju Srbi ubili na mostu Vrbanja, nedaleč od trga, kjer so se ljudje zbrali na protivojnih protestih.

Vojska bosanskih Srbov je 6. aprila 1992 na pobočja okoli Sarajeva namestila topništvo takratne JLA ter z raketometi in tanki z okoliških hribov dan in noč obstreljevala mesto. Dnevno so v povprečju izstrelili 329 granat, največ, kar 3.777, pa so jih izstrelili 22. julija 1993. Prebivalci so bili vsak dan izpostavljeni streljanju. V treh letih in pol obleganja je prestolnico zaznamovala vrsta izjemno krvavih dogodkov, ko so izstrelki in granate prileteli v večje množice civilistov.

V sarajevski univerzitetni knjižnici je po obstreljevanju konec avgusta 1992 zgorelo 1,7 milijona knjig.

Obleganje Sarajeva se je končalo šele 29. februarja 1996 in velja za najdaljše obleganje kakega glavnega mesta v sodobni zgodovini, v treh letih in pol pa je umrlo 11.541 ljudi, med njimi 1.601 otrok. Ranjenih je bilo najmanj 50.000 ljudi.

Tankovske granate so uničile tudi več kot 35.000 poslopij v mestu: bolnišnice, državne ustanove, kulturne in verske objekte ter mostove. Med tarčami je bila tudi univerzitetna knjižnica, kjer je po obstreljevanju konec avgusta 1992 zgorelo 1,7 milijona knjig.

Papež Frančišek med bogoslužjem v Sarajevu septembra 2015. FOTO: Tatjana Splichal

Ob včerajšnji slovesnosti je županja Sarajeva Benjamina Karić izrazila upanje, »da scenarij Ukrajine in Kijeva ter mnogih drugih mest ne bo enak bosansko-hercegovskemu«.

Preizkušano prestolnico Bosne in Hercegovine je septembra 2015 obiskal papež Frančišek, v letošnjem marcu pa vatikanski »zunanji minister« nadškof Paul Richard Gallagher.