Društva Združeni ob Lipi sprave, Nova Slovenska zaveza in Vseposvojitev so skupaj z uradom predsednika republike ob 30-letnici Lipe sprave na dan krivde, odpuščanja in sprave za vse žrtve v soboto, 15. junija, pri Lipi sprave na ljubljanskih Žalah pripravili spominsko žalno slovesnost.

Prvo srečanje leta 1988, še pod komunizmom

Neformalni začetek Lipe sprave na ljubljanskih Žalah sega v leto 1988, ko se je zbrala prva skupinica posameznikov, da bi po dolgih desetletjih molka ob tisočih, ki so jih umorili komunisti obudili javni spomin nanje.



Leta 1989 se je skupina formalizirala in pričela imenovati združeni ob Lipi sprave. Poleg Stanislava Klepa, Viktorja Blažiča, Zdenka Zavadlava in Radovana Hrasta, vsi so bili partizani, so bili v skupini še Tine Velikonja kot predstavnik uničenih in zamolčanih domobrancev ter še nekaj posameznikov.

Udba je grobišča »varovala« pred pravico do spomina

Žale kot kraj spomina s(m)o si izbrali zato, ker množična grobišča še niso bila dostopna, Udba jih je še vedno »varovala« pred pravico do spomina.


Venec je predsednik republike položil ob navzočnosti častne čete Slovenske vojske.

Ko sta bili po demokratizaciji leta 1990 prvi spominski slovesnosti v Kočevskem rogu in na Teharjah, je Lipa sprave nekoliko izgubila na pomenu.


Molitev je opravil pomožni škof dr. Franc Šuštar.

Manjša skupina, ki jo je neformalno vodil Stanislav Klep, pa je spominske prireditve pri njej vztrajno ohranjala.


V kulturnem delu je pel zbor Anton Foerster.

Po njegovi smrti je njene simpatizerje – vsekakor ljudi visokih etičnih načel glede spomina na ljudi, ki jih je uničil komunistični režim – do danes povezoval prof. dr. Janez Juhant.


Pesnik Tone Kuntner je zvesti podpornik Lipe sprave.

Bolj ali manj neformalna skupina se ob Lipi sprave zbere dvakrat na leto, zadnja leta pa jo podpira tudi predsednik republike Borut Pahor, ki ob njej tudi pove nekaj misli o vrednotah spomina in sprave.

Družbi prisebno in vztrajno ogledalo za uveljavitev dostojanstva človeka

Kot zadnja leta, je bil tudi letos, v soboto, 15. junija, pri Lipi sprave govornik dr. Janez Juhant, ki je spomnil, da društvo posebej zastopa, kot je zapisano v njenem statutu, žrtve bivšega režima, ki je delu naroda dostojanstvo in pravice sistematično kršil.


Nagovor predsednika republike Boruta Pahorja

»Naša naloga je, da ne pristajamo na kratkoročno pragmatičnost, pač da smo sebi in celotni družbi prisebno in vztrajno ogledalo za uveljavitev dostojanstva vsakega človeka. Pravica do javne besede velja izkušnji resnice vsakega človeka, še posebej utišanih in zasutih. Tako širimo in poglabljamo demokratični prostor.«

Še vedno ustvarjajo ovire, da umorjeni ne dobijo državnopravnega zadoščenja

A z žalostjo ugotavljajo, da nekateri pri nas tega še vedno niso pripravljeni sprejeti. »Tako ne zagotavljajo pravice do groba vsem, čeprav so bili tudi po vaši zaslugi, gospod predsednik, narejeni koraki za rehabilitacijo vsaj nekaterih žrtev in za njihov pokop. Zato so pred nami še pomembne naloge.«


Govor predsednika gibanja dr. Janeza Juhanta

Ob tem je dr. Juhant dejal, da je nesprejemljivo, da teh pravic nimajo ubiti nepokopani Romi in da se še vedno ustvarjajo ovire, da umorjeni ne dobijo državnopravnega zadoščenja oziroma rehabilitacije.

Spoštovanje zapostavljenega in odrinjenega človeka

Po njegovem bomo ostalemu demokratičnemu svetu le tako, podobno kot so v Srebrenici ali drugod, dokazali svojo demokratično privrženost ter spoštovanje zapostavljenega in odrinjenega človeka.



»Moč demokracije ni v prikimavanju močnim, ki si sami lahko jemljejo pravico, kot je vedel že Platon, pač pa v zavzemanju za omogočanje do besede ter veljave odrinjenim in prizadetim.«



Društvo Lipa sprave tako ob podpori demokratično osveščenih in zavzetih državljanov ostaja glas zasutih ust ter upanje, da naša demokracija vendarle zmore korake za polno uresničevanje dostojanstva vsakega človeka in uveljavljanje človekovih pravic za vse ljudi.

»V tem duhu se je vsem sodelavcem in prijateljem društva, predsedniku Borutu Pahorju ter vsem ostalim, ki jih pri tem podpirajo, ob 30. letnici delovanja društva zahvalil.

Molitev je opravil pomožni škof dr. Franc Šuštar. V kulturnem delu je pel zbor Anton Foerster.

Sprejem podpornikov pri predsedniku Republike

Že dan prej, v petek, 14. junija, je predsednik republike Borut Pahor sprejel člane in podpornike društev, podpornikov Lipe sprave in jim s tem izkazal državniško pozornost ter se jim zahvalil za prizadevanje za iskanje resnice, za spomin ter prizadevanje za spravo.



Govoril je član glavnega odbora društva Lipa sprave Franci Feltrin, ki je spomnil, da žal danes mnogi še po osmih desetletjih ne razumejo ali nočejo razumeti in zahtevajo odpuščanje tistih, ki so jim bila usta na silo zasuta, ko so bili vrženi v neblagoslovljeno slovensko zemljo.

Kot predsednik republike priznava društvu družbeni pomen

Predsednik republike Borut Pahor je dejal, da čuti močan občutek pomirjenosti, da je kot predsednik republike sklenil pripraviti na predvečer 30. obletnice posaditve lipe sprave sprejem za društvo Združeni ob lipi sprave.


Podpornike gibanja je ob obletnici sprejel predsednik republike.

»Ne gre za to, ali se strinjam prav z vsakim od načel in ciljev društva. Gre za to, da mu kot predsednik republike priznavam družbeni pomen ter ga smatram za pomemben in hvalevreden dejavnik v oblikovanju kolektivne narodne zavesti o polpretekli zgodovini in snovanju naše skupne prihodnosti.« Članom društva je izrazil hvaležnost za njihovo delo in poslanstvo.

Bistvo tega poslanstva je sprava, bistvo sprave pa je sožitje

Spomnil je, da je bistvo tega poslanstva sprava, bistvo sprave pa je sožitje. »V sožitju, ki upošteva in spoštuje vse mogoče razlike med nami, je potreben in mogoč dialog, sprejemanje odločitev za skupno dobro in gradnja močne, vključujoče, povezane družbe in države.«


Predsednik gibanja dr. Juhant je predsedniku Pahorju izročil knjižico s križevim potom Slovenska kalvarija.

Ob tej priložnosti se je posebej častivredno spomnil iskrenih prizadevanj pokojnega Stanislava Klepa.

»Upam, da zdaj od nekje tiho opazuje pomembne stvarne in simbolne spremembe, ki so jim njegova iskrena spravna prizadevanja trudoma utirala pot in da pri tem čuti neko globoko notranje zadoščenje.«



Predsednik gibanja dr. Janez Juhant se je predsedniku zahvalil za podporo in mu izročil svojo knjižico s križevim potom Slovenska kalvarija.

Feltrinov in Juhantov govor sta v priponkah.

Lipa sprave, 30 let, govor Janez Juhant, 15. 6. 2019.docLipa sprave, 30 let, govor Franci Feltrin, 14. 6. 2019.doc

Fotografije: Ivo Žajdela