Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

3 referendumi, 35 dni, 40.000 podpisov – kako oddati podpis podpore?

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 06. 09. 2022 / 05:00
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 05.09.2022 / 23:29
Ustavi predvajanje Nalaganje
3 referendumi, 35 dni, 40.000 podpisov – kako oddati podpis podpore?
Za referendume bo treba zbrati po 40.000 podpisov. FOTO: Tatjana Splichal

3 referendumi, 35 dni, 40.000 podpisov – kako oddati podpis podpore?

Ne le volilna, prihajajoča jesen utegne biti tudi referendumska. Minuli četrtek, prvi septembrski dan, je namreč začel teči rok za zbiranje podpisov za razpis treh zakonodajnih referendumov o predlogih sprememb zakona o Vladi RS, novele zakona o RTV Slovenija in sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi, ki jih predlaga Slovenska demokratska stranka (SDS).

Predlagateljica vseh treh referendumskih pobud, ki jih podpira tudi stranka in Gibanje za otroke in družine, delno pa tudi NSi, mora do vključno 5. oktobra 2022 zbrati potrebnih 40.000 podpisov. Po izteku 35-dnevnega roka ima pobudnik referenduma 7 dni časa za vložitev s podpisi podprte zahteve v državni zbor, ki ima – če je zahteva popolna – še 7 dni časa za razpis referenduma. Kot je poudarila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, se bo stranka kar najbolj dejavno vključila tako v zbiranje podpisov kot tudi v morebitno referendumsko kampanjo, pričakuje pa, da bodo zbrali po 40.000 podpisov za vsak referendum.

SDS in predsednica DZ na različnih bregovih

Volivci na zakonodajnem referendumu sicer odločajo o potrditvi zakona, sprejetega v državnem zboru, pred njegovo razglasitvijo. Ni še znano, kdaj bodo – seveda ob zadostnem številu zbranih podpisov podpore – izvedli tri referendume, v SDS se zavzemajo za to, da bi jih istočasno z lokalnimi ali predsedniškimi volitvami. Nasprotno pa predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda) ocenjuje, da bi bilo smiselno vse tri referendume (»čim bolj ekonomično in s čim manj stroški«) izpeljati istočasno, toda ne hkrati z enimi od volitev. Tudi predsednik vlade Robert Golob se je zavzel za sočasno izvedbo vseh treh referendumov v enem dnevu, množično vlaganje referendumskih pobud pa je označil za zlorabo zakonodaje z namenom zaustavljanja izvršne ali zakonodajne veje oblasti.

Kako oddati podpis podpore referendumom?

Obrazec s podpisom podpore referendumom je mogoče – skupaj s potrebnimi obrazci, ki jih za posamezni referendum najdete TUKAJ, TUKAJ ali TUKAJ – podpisati osebno na upravni enoti. Obrazec je nujno podpisati šele na upravni enoti ali krajevnem uradu pred uradno osebo, v nasprotnem primeru je namreč podpis neveljaven. Ob podpisu je treba imeti tudi veljavni osebni dokument (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje, maloobmejna prepustnica, orožna listina). Za ta namen ni potrebno predhodno naročanje na nobeni upravni enoti. Izpolnjen in na upravni enoti podpisan obrazec je treba nato poslati po pošti na naslov predlagatelja referendumov (Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova 8, 1000 Ljubljana) ali ga pustiti na stojnici pred upravno enoto ali krajevnim uradom. Po besedah poslanke SDS Alenke Jeraj se sicer pojavljajo težave, saj se v manjših občinah ukinjajo krajevni uradi ali pa ne delujejo.

Obrazec je mogoče podpisati tudi elektronsko prek e-Uprave, pri čemer je potreben klik na povezave (TUKAJ, TUKAJ ali TUKAJ), ki pripeljejo neposredno na stran za podpis referendumske pobude. Pogoj za podpis prek e-Uprave je digitalno potrdilo (SIGEN-CA, POŠTA CA, AC NLB in Halcom CA).

Volivke in volivci s stalnim ali začasnim prebivališčem v tujini brez digitalnega potrdila lahko podpis oddajo pri slovenskih diplomatskih predstavništvih in konzulatih. Volivke in volivci v bolnišnicah, domovih za starejše občane in zavodih za invalidne osebe brez digitalnega potrdila lahko referendumsko pobudo podpišejo pri posebej za to pooblaščeni osebi organa ali zavoda.

O referendumih in zakonih

V SDS želijo izpeljati referendume o treh, po njihovem, škodljivih zakonih: o Vladi RS, o RTV Slovenija in o dolgotrajni oskrbi. Novela zakona o Vladi RS povečuje število ministrstev s 17 na 20, kar pomeni višje stroške in breme za davkoplačevalce, hkrati se umetno deli, združuje in prenaša posamezna področja, za katera so ministrstva zadolžena, vladi pa omogoča z večjim številom ministrstev zagotoviti službe neizvoljenim politikom, svarijo v SDS.

Novela zakona o RTV Slovenija določa predčasno prenehanje mandatov dosedanjim članom programskega in nadzornega sveta hiše, njen edini namen pa je po mnenju SDS takojšen prevzem organov upravljanja v hiši in s tem podreditev javnega zavoda vladajoči politiki. Novela zakona o dolgotrajni oskrbi pa po prepričanju SDS ukinja rešitve, ki urejajo to področje z zagotavljanjem pogojev za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase.

Nalaganje
Nazaj na vrh