Dobrodošli doma je tradicionalna prireditev, na kateri se enkrat letno zberejo Slovenci iz zamejstva, izseljenstva in domovine. Letošnje srečanje, ki se je začelo v četrtek, 29. junija, se je zaključilo v nedeljo, 2. julija 2023 na 29. taboru Slovencev po svetu v Ljubljani.

Razmišljanje o slovenski narodni identiteti

Letos je program pripravilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu, v sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom, Rafaelovo družbo in Slovensko izseljensko matico. V četrtek, 29. junija, je bilo vseslovensko srečanje v Državnem zboru, razstava umetnice fotografinje Lučke Oblak Čop v Narodni in univerzitetni knjižnici ter koncert glasbenih umetnic iz Argentine in ZDA.

V petek, 30. junija, je Svetovni slovenski kongres v dvorani Fakultete za pravne in poslovne vede Katoliškega inštituta v Ljubljani pripravil strokovni posvet, ki je bil namenjen razmišljanju o slovenski narodni identiteti, njenih elementih in razvoju identitete od časa osamosvojitve Slovenije. Dotaknili so se naslednjih tem: Kaj pomeni narodna identiteta?, Pravna izhodišča za ohranitev slovenske narodne identitete, Slovenski jezik kot temelj slovenske identitete, Slovenska narodna identiteta v pedagoškem procesu, Vpliv medijskega in kulturnega ustvarjanja na oblikovanje narodne identitete.

Osrednjo pozornost ob razpravi so namenili konkretnim predlogom za tesnejše sodelovanje Slovencev na enotnem kulturnem vseslovenskem prostoru, pomembni tematiki za ohranjanje slovenske narodne identitete ter predlogom za krepitev narodne identitete.

Ljubezen do jezika in domovine nas krasi kot narod

Slovenci iz zamejstva, sveta in domovine so se v soboto, 1. julija, zbrali v Vipavi na osrednjem dogodku tradicionalne prireditve Dobrodošli doma. Na glavnem odru je zbrane nagovoril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je poudaril, da smo Slovenci izjemni in da se tega moramo zavedati, »smo povezani na vseh koncih sveta, smo povezani preko različnih delovanj in to nas izjemno bogati. Ko se Slovenci povezujemo in družimo izven domovine, smo lahko več kot ponosni, da imamo svojo identiteto in imamo svojo državo.«

Slovenci iz zamejstva, sveta in domovine so se v soboto, 1. julija, zbrali v Vipavi na osrednjem dogodku tradicionalne prireditve Dobrodošli doma. FOTO: Urad vlade

Zahvalil se je vsem Slovencem, ki živijo izven meja Slovenije, da so si pred 32 leti prizadevali in s svojim delovanjem pomagali, da so nas države tako hitro priznale. Povedal je tudi, da smo ena redkih držav v svetu, ki ima resor, ki skrbi za Slovence po svetu, ter dejal, da je tudi naloga urada, »da skupaj utrjujemo narodno identiteto preko jezika, kulture, gospodarstva in da ostajamo tesno povezani«. Ob tem se je vsem, ki delujejo na področju povezovanja, poklonil in iskreno zahvalil za njihov trud. Izpostavil je še, da nas ljubezen do jezika in domovine ter medsebojno spoštovanje krasi kot narod. Vsem prisotnim na prireditvi se je zahvalil za vse, kar so naredili do zdaj, in bodo naredili v prihodnje za to, da bomo Slovenci in rojaki ostali povezani ter še naprej spoštovali in imeli radi svojo domovino.

Zbrane sta pozdravila tudi predsednik Izseljenskega društva Slovenija v svetu Uroš Zorn in župan občine Vipava, ki je dogodek gostila, Anton Lavrenčič.

Minister Arčon med ogledom razstave Utrinki iz življenja fotografinje Lučke Oblak Čop iz Argentine. FOTO: Urad vlade

Kulturni nastop rojakov iz zamejstva in sveta

V nadaljevanju so svoje skrbno pripravljene, predvsem pa srčne nastope, izvedli rojaki iz zamejstva in sveta. Predstavili so se otroška folklorna skupina iz društva Triglav iz Banja Luke v Bosni in Hercegovini, violinistka Inés Voglar-Belgique in flavtistka Molly Barth iz ZDA, maturantje Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka RAST 52 iz Argentine, od tam sta prišli tudi Darinka Tejera (vokal, kitara, flavta) in Maria Korošec (bas, kontrabas). Barve Slovencev na Hrvaškem so tokrat zastopali Ženski pevski zbor Ajda iz Umaga, Mešani pevski zbor Encijan iz Pule in Folklorna skupina Kulturnega prosvetnega društva Bazovica z Reke. Občinstvo, med katerimi so bili številni rojaki iz različnih koncev sveta, pa tudi iz zamejstva, je vse nastope nagradilo z bučnim aplavzom.

Poskrbeli so tudi za mlade. FOTO: Urad vlade

V Galeriji Lanthierijevega dvorca je na ogled več razstav

Skozi dan je bilo na več prizoriščih Lanthierijeve graščine v Vipavi živahno. Že takoj na začetku so na dvorišču dvorca zbrane s svojim nastopom razveselile Folklorna skupina Slovensko kulturno in športno društvo Drava iz Augsburga v Nemčiji ter Mešani pevski zbor in učenci Društva Slovencev Kredarica iz Novega Sada v Srbiji. Obiskovalci so se lahko preizkusili v štirih družabnih igrah o zamejstvu in si ogledali zamejske zemljevide s slovenskimi zemljepisnimi imeni.

V Galeriji Lanthierijevega dvorca so na ogled postavili razstavo fotografinje Lučke Oblak Čop iz Argentine in razstavo fotografa Joseja Voglarja iz Venezuele. Prisluhnili so lahko Mojci Vrtič, ki je povedala nekaj o izseljevanju v Vipavski dolini. V Galeriji ob dvorišču Lanthierijevega dvorca so na ogled postavili razstavo fotografa Oskarja Moleka iz Argentine, odprla jo je državna sekretarka Vesna Humar.

Ena izmed nastopajočih skupin v Vipavi. FOTO: Urad vlade

Srečanje je zaokrožil družabni večer ob glasbi in plesu

Poskrbljeno je bilo za ustvarjalne delavnice, pravljice in igre za otroke. Predstavljena je bila otroška pravljica Zmaj iz Postojnske jame avtorice Brede Mulec in ilustratorja Vanje Flisa. Otroci iz Vrtca Mavrica Bračan-Krmin so pripovedovali pravljice s kamišibaji. Združenje Blanchini iz Vidma je pripravilo otroško gledališko igro Medved poseka gozd po motivu istoimenske pravljice Davida Calija v priredbi Samante Kobal. Obiskovalci so se lahko ustavili tudi na tržnici lokalnih pridelovalcev in gostincev ter stojnicah domače obrti.

Čudovit dan v Vipavski dolini je zaokrožil družabni večer ob glasbi in plesu. Obiskovalce so razgreli pevec in kitarist Martin Marolt iz Argentine, Daniele Hočevar iz Venezuele s plesnim nastopom Tambores – Bobni in plesno delavnico, Ansambel Baires polka iz Argentine. Večer so sklenili ob melodijah in besedilih Adija Smolarja.

Ena izmed nastopajočih skupin v Vipavi. FOTO: Urad vlade

Tabor so zaključili v Šentvidu z mašo in okroglo mizo

V nedeljo, 2. julija, se je v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu končal 29. tabor Slovencev po svetu. Najprej je bila v zavodski kapeli maša za Slovence doma in po svetu, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik z izseljenskim duhovnikom Zvonetom Podvinskim.

V Zavodu sv. Stanislava je mašo za Slovence doma in po svetu daroval ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik z izseljenskim duhovnikom Zvonetom Podvinskim. FOTO: Ivo Žajdela

Škof Jamnik je v mašnem nagovoru posebej poudaril, kako so mladi in vsi mi z njimi poklicani, da so misijonarji upanja, veselja in pristnega pričevanja za evangelij. Pri tem je posebej izpostavil zgled dr. Marka Kremžarja in Božjega služabnika škofa Antona Vovka. Hvaležni bodimo za dar vere, za naše duhovnike, starše, stare starše in vse, s katerimi smo na različne načine povezani, je povabil škof Jamnik in nagovor sklenil s spodbudo, kako nam bodo pristno duhovno življenje, molitev in zakramenti dajali moč in pogum, da bomo mogli odgovarjati na mnoge izzive sodobnega časa.

Navzoče sta pozdravila Uroš Zorn, predsednik Izseljenskega društva Slovenija v svetu, in državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Zorn je opozoril, da je vsako leto bolj opazna potreba po osebnem druženju, ki ga noben moderni družabni medij ne more nadomestiti. »Osebni stiki sežejo globlje in pustijo v posamezniku neizbrisno sled, čeprav si z moderno tehnologijo lahko olajšamo marsikatero delo. Zato so še kako pomembna naša in podobna srečanja, saj prek njih spoznavamo bogato delovanje Slovencev po svetu in njihovo vztrajno prizadevanje za ohranjanje lastne identitete ter jezikovne, kulturne in duhovne dediščine.«

Sveto mašo, ki jo je daroval škof Jamnik, so s petjem in sodelovanjem pri maš oblikovali maturanti slovenskega jezika iz Argentine. FOTO: osebni arhiv škofa Jamnika

Okrogla miza Migracije in novodobno izseljevanje

Sledila je okrogla miza z naslovom Migracije in novodobno izseljevanje, ki jo je povezoval Matjaž Merljak. Sodelovali so dr. Zvone Štrubelj (Belgija, s posnetim pogovorom), Cvetko Falež (Avstralija), Tatjana Modic Kržišnik (Argentina) in Jože Rožanec (ASEF). Cvetko Falež je dejal, da se izseljenci v Avstraliji med seboj srečujejo, mladi pa imajo možnost, da čutijo, da so Slovenci. Pogrešajo učiteljico, ki bi jih usposabljala za različne veščine.

Okrogla miza z naslovom Migracije in novodobno izseljevanje: Jože Rožanec (ASEF), Tatjana Modic Kržišnik (Argentina), Cvetko Falež (Avstralija), povezoval jo je Matjaž Merljak. FOTO: Ivo Žajdela

Tatjana Modic Kržišnik ima kot profesorica na Slovenskem srednješolskem tečaju Marka Bajuka vpogled v dogajanje v slovenski skupnosti v Argentini. Dejala je, da računajo na mlade, saj se starejša generacija, ki je gradila slovenske domove, cerkve in dvorane, poslavlja. Skupnost zdaj vodi druga generacija Slovencev, rojena v Argentini.

Nastop dijakov iz Argentine RAST 52 z recitali in plesi. FOTO: Ivo Žajdela

Jože Rožanec vodi društvo štipendistov ASEF

Jože Rožanec se je rodil v Buenos Airesu v Argentini. Kot član tamkajšnje slovenske skupnosti se je udejstvoval v raznih organizacijah. Na profesionalnem področju je diplomiral kot inženir za računalništvo in informatiko, ter svoj študij dopolnil na področju pedagogike in umetne inteligence. Kot inženir se je zaposlil v raznih mednarodnih podjetjih. Leta 2016 je postal štipendist ASEF na Univerzi v Kaliforniji, Berkeley. ASEF je ameriško-slovenska fundacija za izobraževanje in raziskovanje, ustanovljena, da povezuje slovenske študente, znanstvenike in profesorje po svetu.

Nastop dijakov iz Argentine RAST 52 z recitali in plesi. FOTO: Ivo Žajdela

Leta 2018 se je preselil v Slovenijo, kjer se je vpisal na študij doktorata na področju umetne inteligence. Trenutno je zaposlen na Inštitutu Jožef Stefan in v prostem času sodeluje z organizacijo ASEF. Vodi društvo štipendistov ASEF, ki skrbi za štipendije, mentorstvo, sodelovanje z Univerzo v Ljubljani in pri podeljevanju nagrade dr. Uroša Seljaka, namenjene spodbujanju in podpiranju znanstvenih objav študentov na študijskih programih prve in druge stopnje v Republiki Sloveniji. Od leta 2018 ASEF vabi mlade na izobraževanje v Slovenijo. V zadnjih letih je privabil kar nekaj študentov in diplomirancev iz Argentine. Financirajo več kot 20 slovenskih štipendistov na leto, ki odhajajo na izobraževanje v tujino

V umetniškem programu so nastopili Inés Voglar-Belgique (violina), Molly Barth (flavta) iz ZDA in Hermina Hudnik (klavir), Darinka Tejera (vokal, kitara, flavta) in Maia Korošec (bas, kontrabas) iz Argentine, Martin Marolt, pevec in kitarist iz Argentine ter dijaki iz Argentine RAST 52 z recitali in plesi. Na ogled so postavili tudi razstavo Utrinki iz življenja fotografinje Lučke Oblak Čop iz Argentine.