Najprej je za Slovence po svetu in v domovini daroval mašo škof dr. Anton Jamnik.

Po njej sta predsednik Izseljenskega društva Slovenja v svetu Uroš Zorn in generalni tajnik Boštjan Kocmur odprla razstavi, posvečeni 30-letnici Slovenije, z deli likovnih ustvarjalcev iz izseljenstva in Slovenci po svetu v času osamosvajanja Slovenije.

Pozdravna nagovora na slavnostni akademiji sta imela predsednik Izseljenskega društva Slovenja v svetu Uroš Zorn ter ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch.


Mašo je daroval škof dr. Anton Jamnik. FOTO: Ivo Žajdela


Lojze Peterle in Janez Janša sta spomnila na nasprotnike osamosvojitvi Slovenije

Slavnostni govorniki so bili trije.

Lojze Peterle, predsednik prve slovenske (osamosvojitvene) vlade, se je spomnil za našo državo izjemno pomembnih dogodkov pred tridesetimi leti. Enako predsednik vlade Janez Janša.

Oba sta izpostavila težave, ki so jih povzročali politiki dotedanjega komunističnega režima, in pomemben prispevek, ki so ga osamosvojitvi dali krščanski demokrati.


Lojze Peterle, predsednik prve slovenske (osamosvojitvene) vlade. FOTO: Ivo Žajdela


Misel na demokratično in svobodno Slovenijo je preživela zunaj socialistične države

Predsednik vlade Janez Janša je dejal: »Spominjamo se dneva vseh dni, spominjamo se časov, ko je bilo vse na tehtnici, vendar smo uspeli. To je bil čas, ki je omogočal spremembe. Vendar za Slovence to ni bilo prvič. Že pred tem so bili časi, ki so omogočali spremembe, pa se je odločilo napačno. Nekajkrat tudi tragično napačno in te rane še vedno zdravimo.« 

Ob tem je dodal, da bi se pred 30 leti lahko zgodilo nekaj podobnega in da so bili ključni za to, da je Slovenija postala samostojna država, prav Slovenci iz zamejstva in po svetu.

»Misel na demokratično in svobodno Slovenijo je preživela zunaj meja socialistične države, saj je bila v Sloveniji čistka neizprosna. Do odločilnih korakov ne bi prišlo, če ne bi bilo Slovenije v zamejstvu in po svetu, za kar obstajajo tudi empirični dokazi.« 


Predsednik vlade Janez Janša. FOTO: Ivo Žajdela


Šibkost slovenskega glasu v svetu so takrat okrepili rojaki po svetu

Spomnil je, da se je pred 30. leti prvič sestal Svetovni slovenski kongres, slovenski rojaki po svetu so nadomestili slovensko diplomacijo, ki je Slovenija pred 30 leti ni imela.

Slovenija je imela takrat svojo zastavo, grb, kar je bilo nekaj novega za ves svet. Novinarji, ki so bili takrat v Sloveniji, so na to gledali kot na folklorno-operetno dejanje.

»Naši novi simboli so bili takrat navzven enako neprepoznavni kot država, ki je ni nihče priznal, razen sosednja Hrvaška še isti dan.« 

Ob tem je dodal, da takrat nihče od tistih, ki so odločali, ni verjel, da bo Slovenija ostala samostojna država. To je bilo tudi tisto, kar je takratna opozicija načrtovala. To šibkost slovenskega glasu v svetu pa so takrat okrepili slovenski rojaki po svetu.


Razstava Slovenci po svetu v času osamosvajanja Slovenije. FOTO: Ivo Žajdela


Osamosvojitev je bila zmes tisočih odločitev, ki jih je bilo treba sprejeti

»Takrat ni bilo rojaka, ki ne bi nekaj naredil za samostojno Slovenijo. Naklonjenost do Slovenje se je v enem tednu bistveno spremenila. Mladi fantje iz Argentine so spraševali, kje se lahko pridružijo slovenski Teritorialni obrambi. Takrat smo bili celota, zato smo uspeli. Brez te pomoči bi bilo vse bistveno težje, kar je pogosto pozabljeno.« 

V nadaljevanju je Janez Janša poudaril, da je bila slovenska osamosvojitev zmes tisočih odločitev, ki jih je bilo treba sprejeti. Večina odločitev je bila pravih, kar se jasno vidi danes po 30 letih.

»Slovenija je takrat, ko gre za narod, dihala enotno, zato smo uspeli. Do tega koraka ne bi prišli, če ne bi preživela misel, da smo narod, ki si želi svojo državo, ki ima svojo identiteto, ki ve kaj je in to tudi želi biti. Tega pa ne bi bilo brez rojakov, ki so gradili to misel izven meja, v zamejstvu in po svetu.« 

Razstava, posvečeni 30-letnici Slovenije, z deli likovnih ustvarjalcev iz izseljenstva. Zalka Arnšek s svojimi stvaritvami iz gline. FOTO: Ivo Žajdela


Slovenija danes prepoznavna v svetu

Predsednik vlade je dejal, da v teh časih teče razprava o prihodnosti Evrope, in spomnil, da je poljski predsednik vlade dejal, da brez krščanstva Poljske ne bi bilo več. Enako je rekel tudi predsednik madžarske vlade in kolegi iz držav, kjer je pravoslavna vera. Dodal je, da podobno lahko rečemo tudi za Slovenijo.

Poudaril je, da je Slovenija danes prepoznavna v svetu. Evropa in svet sta se v zadnjih dveh dneh obarvala v barve slovenske zastave. »Toliko o tem, kako nimamo nobenega ugleda.« 

Kar se slabega govori o nas je, kot je ocenil premier, izvoženo iz Slovenije. V govoru je spomnil še na dogodek izpred 30 let. »Ko je nadškof dr. Šuštar blagoslovil lipo, je nekdo izklopil mikrofon in njegovega blagoslova ni bilo mogoče slišati. V petek je na državni proslavi nadškof Stanislav Zore blagoslovil lipo in blagoslov smo lahko vsi slišali. Po tridesetih letih se je zgodilo nekaj, kar je takrat pred leti manjkalo.«

Predsednik vlade je slavnostni govor zaključil z besedami: Bog živi Slovenijo!


Slika Jesus slikarke Tatiane Kocmur. FOTO: Ivo Žajdela


Slovenci po svetu so vedno gojili zamisel o slovenski državnosti

Predstavnik izseljencev dr. Andrej Fink je svoj govor naslovil Slovenci po svetu.

Spomnil je, da so po zemeljski obli razkropljeni Slovenci na osamosvojitev bili dobro pripravljeni. Do takrat je misel in zamisel o slovenski državi lahko živela ter se krepila samo v emigraciji po različnih državah in celinah.

Slovenci po svetu so miselno kljub težkim časom izseljenstva vedno ohranjali in gojili zamisel o slovenski državnosti. O tem priča nešteto pisanih člankov in razprav v desetletjih objavljenih v emigrantskih listih ter revijah po svetu.

Nekatere od teh publikacij so imele že v imenu jasno misel o državnosti, npr. Slovenska država, Slovenska pot, Smer v slovensko državo, druge so to zahtevale v svoji vsebini, npr. Vrednote, Glas Slovenske kulturne akcije in Sij slovenske svobode.

Zunaj živeči Slovenci smo si prizadevali za demokratizacijo Slovenije

V izseljenstvu so se lahko kresale ideje o bodoči ureditvi slovenske države. »Vsi zunaj živeči Slovenci smo hoteli in si prizadevali za demokratizacijo Slovenije, razlikovali smo se v zunanjepolitičnem načrtu oz. programu našega obstoja. Vedeli smo pa, da moramo biti pripravljeni na spremembo mednarodnopolitičnega reda, kajti le ob tej spremembi bo mogoče doseči tudi udejanjenje naše samostojnosti.«

»Razkroj, implozija in končno sesutje vzhodnega totalitarnega političnega bloka, notranje vrenje v tamkajšnjih državah, v našem primeru pa že neizogibna kriza in razpad Jugoslavije, so bila ugodna tla za izvršitev slovenskih osamosvojitvenih načrtov. V te spremembe smo v emigraciji nenehno upali.« 


Dr. Andrej Fink. FOTO: Ivo Žajdela


Kljub neštetim težavam smo »stali inu obstali«

Dr. Andrej Fink je dejal, da Slovenci doma, živeči za mejo na svojem zgodovinskem ozemlju ali pa tisti razkropljeni po svetu, ki so še v tretji generaciji zvesti svojim koreninam, vedo kaj je domovina.

»Kljub neštetim težavam smo 'stali inu obstali'. Slovenci, 'ki dobro v srcu mislimo', moramo skrbeti najprej za 'našo deželo', potem pa za 'ves slovenski svet', doma in zunaj, za 'brate vse kar nas je, sinov sloveče matere'; pa skrbeti moramo tudi, da našim 'mladenčem' in 'mladenkam', 'ljubezni domačije noben ne bo usmrtil strup', ker jo vse, tudi danes, tako '... vas (mlajše) kakor nas (starejše) ... srčno branit kliče čas'!«

Vse je pozval: »Pojdimo z močnim upanjem in zanosom novim desetletjem naproti. Ne bojmo se izzivov in zaprek. Ponavljam, kar so že dejali drugi pred menoj: Za Slovenijo gre. Iz preteklosti se lahko učimo. Tudi če moramo včasih potovati skozi meglo časov, prej ali slej pridemo do sonca.«

Finkov govor je dodan v priponki.


Pianist Ivan Vombergar in baritonist Marko Bajuk. FOTO: Ivo Žajdela


Nastop mladih maturantov iz Argentine Rast 50

V kulturnem delu so sodelovali pianist Ivan Vombergar, baritonist Marko Bajuk, pevka Katarina Pustinek Rakar in pesnik Tone Kuntner. Predvajali so videoposnetek s pesmimi otroškega zbora Škrjančki iz argentinske Mendoze. Na koncu so z recitacijami nastopili mladi maturanti iz Argentine Rast 50.

Tabor SVS 2021, govor Andrej Fink.doc