Knjižnica je postala varuh kulturne dediščine, svetilnik svetlobe v temi nevednosti, na kar je z znamenito zgradbo NUK nakazal tudi njen arhitekt Jože Plečnik. Skozi zgodovino je poleg knjig, časopisov in revij pridobila številne pomembne srednjeveške in novoveške rokopise, fragmente, inkunabule, tiskopise, fotografije in že tudi vsebine v digitalni obliki ter postala rodovitno polje za novonastajajoča spoznanja, širjenje novih znanj in raziskovanje slovenske kulturne dediščine.

Odprta pot pismenosti, branju in znanju

Leta 1740 je v Avstro-Ogrski vladarsko žezlo prevzela Marija Terezija. Leta 1774 je 637 knjig, ki so bile rešene ob požaru razpuščenega jezuitskega kolegija v Ljubljani, z odlokom namenila za splošno uporabo knjižnici, ustanovljeni pri ljubljanskem liceju. Rodila se je Licejska knjižnica, predhodnica Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), ena prvih javnih knjižnic, ki so omogočale dostop do informacij in znanja tudi širši javnosti. Slovenci smo...