V petek, 15. marca, so v kulturnem domu v Vipavi proslavili 25-letnico Dijaškega doma Škofijske gimnazije Vipava.

Foto: Ivo Žajdela

»Ko omenim dijaški dom so verjetno prve asociacije pri veliko ljudeh: sobe, postelja, učenje, prehrana. A dijaški dom je veliko več kot nastanitev. Je doživetje, dogajanje, občutenje, sodelovanje, brušenje drug ob drugem, zorenje. Dijaški dom je predvsem odnos,« je v petek, 15. marca, na proslavi v kulturnem domu v Vipavi ob 25-letnici Dijaškega doma Škofijske gimnazije Vipava dejal ravnatelj Vladimir Anžel.

Neprecenljiva so prijateljstva

Dijaki, ki so v dijaškem domu, nekako hitreje odrastejo, je dejala povezovalka programa in dodala: »Lahko bi rekla, da se znajdemo, sami sprejemamo odločitve, kot tudi odgovornosti, se znamo prilagajati in sobivati.«
Neprecenljiva so prijateljstva, ki rasejo in se bogatijo skozi štiriletno bivanje v dijaškem domu, pa tudi nasveti, vodenje, vzgoja ter opora vzgojiteljev in kaplana. To so vezi, ki dijake zaznamujejo za vse življenje.

Odhajajo s prijetnimi spomini

Sporočajo, da dijakom veliko pomenijo šport, rekreacija, hoja v naravo. Radi obiskujejo šolsko telovadnico in domsko igrišče, igrajo nogomet, košarko, odbojko, obiskujejo fitnes in sodelujejo na športnih tekmovanjih. Pa tudi veliko tečejo, se sprehajajo po lepi okolici, plezajo, burja jih ne ustavi niti pri kolesarjenju.

Kljub hudomušnim domislicam dijakov, nočnim dogodivščinam in preizkušanju mej, so vzgojitelji poskrbeli, da so odhajali s prijetnimi spomini.

Ob zaključku štiriletnega šolanja pripravijo posebno slovesno večerjo za maturante. Ob dobri hrani, slovesni opravi, ob prijetni družbi strnejo spomine, trenutke.

Vzgojitelji jim skupaj z domskim kaplanom pripravijo tudi glasbeno presenečenje, ki je vsako leto nekaj posebnega.

Socialne veščine pridejo še kako prav v poklicnem in družinskem življenju

»Življenje je bilo in bo naporno, pa čeprav bomo obdani z vedno zmogljivejšimi računalniki in popolnejšimi roboti. Problemi ostajajo, le oblike se spreminjajo. Ne gre drugače, kot da jih rešujemo z Božjo pomočjo in s podporo drugih ljudi,« pa je dejal slavnostni govornik Ivan Albreht, ki je tudi sam trinajst let živel in deloval v domu.

Prav tukaj vidi dodatno vrednost življenja v dijaškem domu. »V DD se mlad človek neprestano srečuje s sovrstniki, uči se vživljati v drugega. Od sošolcev sprejema povratne informacije o svojem vedenju. V taki skupnosti je treba sodelovati in si med seboj pomagati. Tako se izognemo individualizmu, ki je rak rana sedanje presite potrošniške družbe. Vsak dan se lahko učimo, kako sproti in ustrezno reševati medsebojne nesporazume. Te socialne veščine pridejo še kako prav v poklicnem in družinskem življenju, ki je pred vsako generacijo dijaškega doma.«

Program je bil sestavljen iz nagovorov, spominskih pričevanj in veliko glasbe. Nastopili so zbor v sestavi bivših in sedanjih dijakov dijaškega doma ŠGV, ki jih je vodil Jure Ferletič, skupina kažiPot ter »domski bend«.