V pošiljki s 24 paletami v vrednosti nad 100.000 € so medicinski, sanitetni in zobozdravstveni material, začetno mleko za otroke, plenice, higienski pripomočki in šolske potrebščine. V Libanon bo poslana v sklopu širšega humanitarnega projekta »Opolnomočenje ranljivih žensk v Libanonu pred nasiljem zaradi spola«, ki med letoma 2023 in 2025 poteka v partnerstvu s Caritas Libanon in ob sofinanciranju slovenskega zunanjega ministrstva v skupni vrednosti 309.252 €.

Lajšanje stisk najranljivejšim

Partnerji iz slovenskega zasebnega in javnega sektorja, ki prispevajo k projektu in pošiljki, so tudi cargo-partner, Simps'S, Sanolabor, Zdravniška zbornica Slovenije z Državljani sveta, Metropolitana, Medis in Družina, materiale za pošiljko so prispevali tudi škofijske Karitas in posamezniki. Pomoč je namenjena zdravstvenim ustanovam in ženskam, otrokom in starejšim v Libanonu in bo omilila stiske najranljivejših prebivalcev, med katerimi jih danes zaradi krize več kot 70 % živi pod pragom revščine, brez zadostnih osnovnih dobrin, možnosti zdravljenja in šolanja.

Srednjega sloja domala ni več

Posledice krize v Libanonu so velika brezposelnost, pomanjkanje hrane, elektrike, goriva, zdravil in možnosti zdravstvenih storitev, prebivalci pa še danes z bančnih računov lahko dvignejo le del nedavno prisluženega denarja. Inflacija na letni ravni je 100-odstotna, vrednost plač se je drastično zmanjšala, srednjega sloja domala ni več. Mnogi otroci ne hodijo v šolo, ker starši ne morejo plačati poti in potrebščin, otroci, ki so v šoli, pa pogosto pridejo brez malice, ker starši nimajo denarja niti za hrano. Caritas Libanon jim zato omogoča šolske obroke.

Pomoč najranljivejšim ženskam v Libanonu. FOTO: Slovenska karitas

Pomoč in zaščita pred nasiljem

»Nekateri malice ne pojedo, da jo lahko nesejo mlajšim bratom in sestram domov, ali pa prosijo zanje za še en obrok,« je predstavnici Slovenske karitas na terenskem obisku v Libanonu pojasnila Mary Anashahoudian, sodelavka Caritas Libanon, ki letno pomaga 500.000 ranljivim prebivalcem s hrano in večnamensko denarno pomočjo, pri zaščiti pred nasiljem, v sklopu svojih 10 zdravstvenih centrov in 8 mobilnih klinik skupaj s 130 zdravniki pa pri zdravstveni oskrbi 300 ljudi dnevno in 20.000 letno.

Zlasti težko, ko ne morejo pomagati bolnikom z rakom

Pri pomoči so povsem odvisni od zunanjih donatorjev. »Boli nas, ko ljudje vsakodnevno prihajajo k nam in nas prosijo za plačilo operacij, toda žal smo omejeni s sredstvi in ne moremo pomagati vsem. Najtežje je izbirati, komu boš pomagal in komu ne, še posebej težko pa, kadar ne moremo pomagati bolnikom z rakom,« je poudarila dr. Jamale Rizkallah, ki dela v zdravstvenem centru Caritas Libanon v Bejrutu.

Ženske imajo manj možnosti za zaposlitev

»Hvaležni smo, da bomo s to pošiljko vsaj malo olajšali hude stiske ljudi v Libanonu, zlasti na področju zdravstvene oskrbe in nege bolnikov, saj obsega največ medicinskega in sanitetnega materiala ter je del našega večjega triletnega humanitarnega projekta, namenjenega opolnomočenju in zaščiti 800 ranljivih libanonskih žensk v regijah Nord in Akkar, ki so (potencialne) žrtve nasilja na podlagi spola, saj so v družbi še vedno v neenakem položaju z moškimi, imajo manj možnosti za zaposlitev in živijo v revščini,« je pojasnila Jana Lampe, vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas.

Pričevanje nosečnice

V projektu so ženske deležne uvodnih ozaveščevalnih in nato še 6 delavnic za psihosocialno podporo. Del projekta je tudi večnamenska denarna pomoč za nad 550 vključenih žensk v višini 150 dolarjev, da lažje prebrodijo stiske. Jano Lampe je na terenu pretreslo pričevanje ene od prejemnic, ki je bila v visoki nosečnosti za četrtega otroka: mož jo pretepa, ne more pa oditi, ker je brezposelna, imela ni niti sredstev za porod v porodnišnici, ki stane 1500 € … Projekt podpira tudi delovanje varnega zavetišča za celostno pomoč žrtvam nasilja, vključno s plačilom obravnav na sodišču.

Slovenija prispevala že 1,3 milijona €

»Slovenija je v zadnjih petih letih v Libanonu financirala humanitarno-razvojne projekte v višini 1,3 milijona €, ki so bili namenjeni zlasti palestinskemu in sirskemu begunskemu prebivalstvu ter psihosocialni in zdravstveni pomoči žrtvam nasilja, oskrbi zavetišč za žrtve nasilja na podlagi spola,« je pojasnil Edvin Skrt, generalni direktor Direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Dodal je, da je Slovenija po eksploziji v Bejrutu leta 2020 prispevala 200.000 €, skrbi pa ga stopnjevano nasilje na južni libanonsko-izraelski meji.

Pomoč (zobo)zdravnikov

Prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, ki je skupaj z (zobo)zdravniki k pošiljki prispevala sredstva in materiale za pomoč zdravstvenim ustanovam v Libanonu in tamkajšnjim kolegom ponudila tudi strokovno svetovanje slovenskih zdravnikov pred videopovezave, je izpostavila: »Zavedamo se, da Libanon potrebuje veliko več pomoči, kot jo lahko sami zagotovimo, a vseeno upamo, da bomo z zbranimi sredstvi in zdravstvenimi pripomočki lahko pomagali vsaj nekaj ljudem, ki si zdravstvene oskrbe sicer ne morejo privoščiti.«

Šola v Libanonu. FOTO: Slovenska karitas

Zdravniki nimajo osnovnih pripomočkov za začetek operacij

Dodala je, da je težko sprejeti dejstvo, da več kot 70 % prebivalstva živi pod pragom revščine in si ne more privoščiti niti osnovne oskrbe in operacij; zdravniki, ki bi radi pomagali, pa nimajo osnovnih pripomočkov za začetek operacij ali zdravil za bolnike s sladkorno boleznijo. Izpostavila je še pomoč zobozdravnika Jureta Poglajna, prek katerega je zbornica zbirala sredstva, saj se je povezal s tamkajšnjim zobozdravnikom in pregledal vsa zdravila in pripomočke za Libanon.

Kako pomagati?

Slovenska karitas želi še naprej pomagati Libanonu in prosi za solidarnost. Dar za pomoč je mogoče nakazati na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana; TRR: SI56 0214 0001 5556 761; namen: Pomoč Libanon; sklic: 00 880. Možnost darovanje je tudi s sms-sporočilom CLOVEK5 ali CLOVEK10 na 1919. Slovenska karitas je obenem z zunanjim ministrstvom junija podpisala tudi nov petletni sporazum humanitarnega strateškega partnerstva, prek katerega se bo v prihodnje odzivala z nujno pomočjo, rehabilitacijo in obnovo na vse večje humanitarne krize po svetu.