23-članska muslimanska družina, ki je zaigrala papežu [VIDEO]
23-članska muslimanska družina, ki je zaigrala papežu [VIDEO]
Kazahstanska družina, v kateri je 18 od 21 otrok posvojenih, je papeža Frančiška pozdravila z živo glasbo v katoliški stolnici v Nursultanu, preden se je sveti oče tam srečal z duhovniki, ki delujejo v Kazahstanu. Kot sta mati in oče otrok, oba prihajata iz Kazahstana, izjavila v pogovoru za Vatican News, so po njunem mnenju vse vere kljub različnim prepričanjem med seboj povezane. Pojasnila sta tudi razlog za svojo veliko družino: na svetu živi preveč sirot.
Mati joče vsakokrat, ko vidi in sreča osirotelega otroka, ter pogosto obišče sirotišnico.
Mati je govorila o solzah, ki jih potoči vsakokrat, ko vidi in sreča osirotelega otroka, ter pojasnila, da pogosto obišče sirotišnico. Ko je prvič obiskala osirotele otroke, je pojasnila, se je vrnila domov in kmalu zatem tri od njih posvojila.
Odtlej je pogosto obiskovala sirotišnico in domov vedno znova prinašala nove sirote, jih nežno pestovala v naročju in z veseljem opazovala, kako rastejo. Imeti in vzgajati toliko otrok po besedah tega kazahstanskega para sploh ni težko, saj so starejši otroci vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Kot pravita, so njuni otroci velikodušni, starejši skrbijo za mlajše in vsi skrbijo drug za drugega. »Vsi smo srečni,« enoglasno dodajo v pogovoru za medije.
Veselje ob srečanju s papežem
»Zelo smo bili veseli, da smo lahko zaigrali za papeža,« pravijo starši. Vsa družina je opravila dolgo pot do prestolnice in srečanje jih je zelo razveselilo, saj so imeli priložnost, da so se lahko osebno srečali s svetim očetom. Opisujejo, kako jim je ob njegovem pogledu srce hitreje utripalo in kako srečni so, predvsem njihovi otroci, da so dobili takšno priložnost: »To je bilo veliko veselje za vso družino.«
Vsi verjamemo v istega Boga.
Vsi smo verniki
Na koncu je družina, ki ni katoliška, temveč muslimanska, še pojasnila, da so se odločili za tako dolgo pot in srečanje s papežem, ker »smo vsi verniki in vsi verjamemo v istega Boga«.
Prišli so iz spoštovanja do vseh religij, so poudarili in na koncu dodali, da imajo katoliškega prijatelja, s katerim se pogosto udeležujejo cerkvenih dogodkov. In v cerkvi se tudi oni počutijo kot doma.