Na ta dan je bil leta 1939 podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo.

Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova in evropski komisar za pravosodje Didier Reynders sta ob tej priložnosti v skupni izjavi sporočila, da se »na ta dan spomnimo tistih, ki so postali žrtve totalitarnih režimov v Evropi, in tistih, ki so se borili proti tem režimom. Priznavamo trpljenje vseh žrtev in njihovih svojcev, kot tudi trajne posledice, ki so jih te travmatične izkušnje pustile na prihodnjih generacijah Evropejcev«.

Politika sta takrat pozvala k sodelovanju pri tem, da nas bo skupna preteklost okrepila, ne pa razdvojila, ter poudarila, da svoboda ni samoumevna.

Za vseevropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je bil izbran 23. avgust: na ta dan je bil podpisan pakt o nenapadanju in razdelitvi interesnih sfer med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, verjetno najhujšima oblikama totalitarizma v zgodovini človeštva.

Za vseevropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je bil izbran 23. avgust, ker je bil na ta dan podpisan omenjeni pakt o nenapadanju in razdelitvi interesnih sfer med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, verjetno najhujšima oblikama totalitarizma v zgodovini človeštva. Pakt je nehal veljati 22. junija 1941, ko je Nemčija z operacijo Barbarossa napadla Sovjetsko zvezo, ta pa se je nato proti njej povezala z zahodnimi zavezniki.

Podatki o tem, koliko žrtev po svetu so povzročili trije totalitarni režimi - fašizem, nacizem in komunizem - so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov.

Napoved današnje okrogle mize. FOTO: ijek.si

Dogodki v Sloveniji: okrogla miza in spominsko bogoslužje

Tudi v Sloveniji bomo današnji dan obeležili z vrsto dogodkov.

Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka danes ob 11. uri v Palači Kazina Ljubljana na Kongresnem trgu 1 prireja okroglo mizo z uglednimi gosti, bivšim predsednikom republike Borutom Pahorjem ter zgodovinarjema dr. Mitjo Ferencem in dr. Alešem Mavrom.

V vabilu na dogodek so zapisali: »Slovenci imamo o drugi svetovni vojni na slovenskih tleh in dogodkih neposredno po njej dva pogleda, ki so ju zakoličili zmagovalci in poraženci v odporu proti okupatorjem in bratomorni tragediji slovenskega naroda obenem. Zaradi dveh pogledov, v katerih ima vsaka stran svoje kraje spomina, imamo kot narod razklan zgodovinski spomin na eno ključnih obdobij slovenske preteklosti z vsemi negativnimi posledicami za sedanjost in prihodnost.«

V želji po ohranjanju spomina in izgradnji boljše prihodnosti zato organizirajo dogodek, na katerem bodo skozi odprt dialog in izmenjavo idej krepili zavedanje o dogodkih v Sloveniji med drugo svetovno vojno in po njej. Okrogla miza bo osredinjena na to, kaj je Slovenija doslej naredila in kakšni izzivi jo še čakajo na poti k spravi. »Pomembno se nam zdi, da kolikor je le mogoče, popravimo krivice, prenehamo z medsebojnimi obtoževanji, izključevanji, ter pri vsem tem spoštujemo drugače misleče,« so zapisali prireditelji današnje okrogle mize.

Dogodek v obeležitev današnjega dne prireja tudi Študijski center za narodno spravo v sodelovanju z vojaškim vikariatom Slovenske vojske in Nadškofijo Ljubljana, slavnostni govorec na njem pa bo prof. dr. Matej Avbelj, prorektor Nove univerze.

Ob 17. uri je predvideno polaganje cvetja pred spominskimi obeležji v Ljubljani, in sicer ob spominski plošči pred ameriškim veleposlaništvom na Prešernovi 31, pri zaporniških celicah na Beethovnovi 3 ter pri spomeniku žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu 2.

Ob 18.30 bo ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore v ljubljanski stolnici daroval sveto mašo za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Slovesnemu bogoslužju bo sledila akademija in slavnostni nagovor prof. dr. Mateja Avblja.

Brez najvišjih predstavnikov države

Letošnji dogodki ob današnjem dnevu spomina pa bodo po navedbah Radia Ognjišče minili brez najvišjih predstavnikov države: predsednica države Nataša Pirc Musar se je prirediteljem opravičila »zaradi dopusta v tujini in leto vnaprej določenega urnika«, čeprav je jasno, spominjajo pri radiu, da je 23. avgust dan spomina že od leta 2009, Slovenija pa ga uradno obeležuje od leta 2012. Udeležbo je »zaradi drugih obveznosti« odpovedala tudi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.