Klementina Logar, prevajalka

Že zgodaj sem se naučila brati in takrat se mi je odprl nov svet - svet domišljije, neslutenih možnosti in znanja. Brala sem vse, kar mi je prišlo pod roke. Brez knjig si življenja sploh ne predstavljam. Kljub obilici dela vedno najdem čas, da kaj preberem, bodisi kaj lahkotnega, duhovnega ali kaj, s čimer si širim obzorje.

Franci Petrič, duhovnik in urednik Družine

Knjiga je moja življenjska sopotnica od malih nog. Med nepozabnimi darili staršev so bile vedno knjige. Tudi danes ne mine moj dan brez nje. Ob kakšni se zresnim, druga mi prikliče spomine, solze ali smeh, tretja me popelje v svet neznanega ali malo znanega, nekatere me spravijo, priznam, tudi v slabo voljo in jih odložim. Težko si predstavljam življenje brez dobre knjige. Ob prebranem se lahko ustavim, premislim, grem znova brat, utrjujem svoj spomin, oblikujem misel, bogatim izrazje. Ko mi kdo omeni dopust, pomislim na čas, ko imam ves dan na razpolago za branje knjig in živahne pogovore s prijatelji o prebranem. To so najlepši trenutki!

Vida Frelih, profesorica in lektorica

Pri nas doma je knjig veliko, včasih mislim, da celo preveč. A zame so knjige kulturna vrednota, zato je vsaka, ki jo preberem, kamenček v mozaiku, ki se izrisuje na mojem duhovnem obzorju. En kamenček so romani, a ne samo z napeto zgodbo, ampak taki, ki me silijo, da razmišljam o življenjskih problemih, vrednotah, ravnanju oseb in o tem, kaj je prav in kaj narobe. Naslednji kamenček so poljudnoznanstvene knjige z različnih področij. Te mi širijo védenje o posamezni stroki. Kamenčki v mozaiku so tudi biografske knjige, ob katerih lahko presojam o potezah v življenju znanih ljudi. Najbolj žlahtni kamenčki pa so duhovne knjige, ki me vabijo, da razmišljam o sebi, o vrednotah, ki jim sledim, in o svojih odločitvah v posameznih trenutkih življenja.

Klemen Kunaver, arhitekt, grafični oblikovalec in fotograf

Ljubezen do knjig sem verjetno prinesel že od doma. Oče je bil namreč strasten zbiratelj knjig.
V začetku so bile knjige zame nosilke zgodb, ki sem jih najprej dojemal preko slik, kasneje preko teksta. To mi je odstiralo domišljijske svetove, ki sem jih vpenjal v svoje dojemanje stvarnosti. S časom je knjiga dobila tudi didaktičen pomen, kasneje pa me je očarala estetska komponenta posameznih knjig. In tako je še danes. Težko se uprem skušnjavi, da ne bi kupil lepe knjige. Tako ni naključje, da je bil prvi kos pohištva, ki sem ga oblikoval za svoje domovanje, ravno knjižni regal.
Verjamem v »klasično knjižnico«, kjer so knjige prisotne v svoji fizični pojavnosti; velike, majhne, pisane ... S knjižnim izborom »razgaljam« tudi del sebe. Pogosto se knjiga iz mojega regala pojavi v sobah mojih otrok, kar se, če bi bila to e-knjiga na mojem »kindlu«, verjetno ne bi zgodilo.

VIR: Berem bereš november 2013