Letos – 28. januarja – namreč mineva 150 let od rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, ki je s svojim obširnim opusom pomembno zaznamoval arhitekturno krajino Slovenije in tudi širše, evropskega prostora. Zaradi edinstvenega in celostnega pristopa k oblikovanju stavb in prostorov je postal tudi pomemben vzor in navdih za sodobno arhitekturno produkcijo po vsem svetu.

Vpis izbranih Plečnikovih del na Unescov seznam

Nedavni vpis izbranih Plečnikovih del v Ljubljani na Unescov Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine, med njimi sta tudi cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Šiški in sv. Mihaela v Črni vasi, je visoko mednarodno priznanje za varovanje in vrednotenje arhitekturne dediščine, pomembne za vse človeštvo, in hkrati zaveza za njeno še skrbnejše varovanje in vključevanje v sodobno življenje.

Tartinijev spomenik v Piranu. FOTO: Ivo Žajdela

330 let od Tartinijevega rojstva

8. aprila pa bo minilo tudi 330 let od rojstva skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija, ki je že od začetkov glasbenega ustvarjanja kazal veliko zanimanje za violino in tudi za glasbeno teorijo. Poleg številnih violinskih koncertov, nekateri so pozneje doživeli priljubljene priredbe za druga solistična glasbila, zlasti za trobento, so violinske sonate njegova najbolj znana in danes najpogosteje izvajana dela.

Ohranjen del skladateljeve zapuščine

V Piranu je ohranjena Tartinijeva rojstna hiša, ena najstarejših stavb, ki tvorijo kuliso Tartinijevega trga. Poleg violine je v Piranu in Kopru ohranjen del skladateljeve zapuščine, zlasti pisno gradivo, ki je v lasti Pokrajinskega muzeja Koper oziroma njegove piranske enote. V koprskem arhivu hranijo tudi njegovo pismo učenki, slavni violinistki Maddaleni Lombardini, v katerem pojasnjuje pravila tehnike lokovanja.