Janez Ludvik Schönleben, Carniolia antiqua et nova, 1680–1681. Pridobljeno leta 1823. Hrani Narodni muzej Slovenije. FOTO: Tomaž Lauko



Narodni muzej Slovenije je 12. januarja s spletnim odprtjem razstave Muzej skozi zgodovino: najstarejše pridobitve Deželnega muzeja za Kranjsko vstopil v jubilejno, 200. leto delovanja. Prvi del razstave prikazuje predmete, ki jih je Deželni muzej pridobil v prvem desetletju svojega obstoja, prikazujejo pa področja arheologije, zgodovine, numizmatike, umetnosti, naravoslovja, tehnologije in etnologije. Kot je ob odprtju povedala kustosinja Alenka Miškec, želijo s predstavitvijo najstarejših predmetov pokazati, kako kompleksen je bil ta muzej že ob ustanovitvi.



Muzej ustanovili tudi na predlog ljubljanskega škofa Gruberja

Prve korake za nacionalni muzej naravne in kulturne dediščine so napravili Žiga Zois in njegov krog razsvetljencev, neposreden povod zanj pa so leta 1821 dali udeleženci znamenitega ljubljanskega kongresa, saj so na srečanju izpostavili dejstvo, da dežela Kranjska nima svojega muzeja. Predlog so podali deželnim stanovom, ki so 15. oktobra 1821 sprejeli odločitev – med ustanovitelji je bil med najbolj zavzetimi ljubljanski škof Avguštin Gruber (1763–1835) – za ustanovitev domovinskega muzeja. V pismu Domoljubnim prijateljem znanosti je Jožef Kamilo Schmidburg, guverner in predsednik deželnih stanov dežele Kranjske, zapisal: »Naš domovinski muzej naj bi zajel zlasti vse s področij nacionalnega slovstva in narodne ustvarjalnosti. Prav tako naj združi vse, kar sta v domovini ustvarili narava ali človeška pridnost. Shrani naj vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev.« Že v prvih letih delovanja je pokrival področja, ki so danes razdeljena v tri nacionalne muzeje: Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovenski etnografski muzej.


Repežičeva numizmatična zbirka. Hrani Narodni muzej Slovenije. FOTO: Tomaž Lauko


Zbirki misijonarjev Knobleharja in Barage med prvimi v muzeju

Že v prvem desetletju so prejeli okoli 10 tisoč dragocenih darov – umetnine in artefakte različnih darovalcev; med njimi starine župana Hradeckega, numizmatično zbirko Jožeta Repežiča, etnografske zbirke škofa Barage ter duhovnika Knobleharja, Zoisovo zbirko mineralov, Hohenwartove kolekcije školjk … »V muzej so v tistem času prišle velike količine starega denarja vseh vrst, od zelo lepih predmetov do popolnoma neprepoznavnih, s katerimi si ne moreš kaj dosti pomagati in so samo ležali v škatlah,« je povedala kustosinja Mateja Kos. Ni pa šlo v tistem času po njenih besedah toliko za predmete, ampak za darovanje samo po sebi. »Darovati predmet deželnemu muzeju je bila častna stvar, pozneje so začeli celo objavljati sezname darovalcev v časopisu Ilirski list, in to je pomenilo prestiž, če je bilo ime objavljeno v rubriki Za deželni muzej prispevali.« Kranjci so tako kar tekmovali, kdo bo daroval bolj imenitno stvar ali pa več denarja. Fond pa se je razširil tudi zaradi pomembnih in presenetljivih arheoloških odkritij – Vače, Ljubljansko barje, Šmarjeta, Mokronog, Drnovo pri Krškem ...


Mokasini severnoameriških Indijancev iz Baragove zbirke. Pridobljeno leta 1837. Hrani Slovenski etnografski muzej. FOTO: Blaž Verbič


Temeljni kamen za muzejsko palačo je položil cesar Franc Jožef I.

Deželni muzej za Kranjsko je imel sprva prostore v Pogačnikovi hiši na Salendrovi ulici v Ljubljani, že oktobra 1831 pa so slavnostno odprli muzej v stavbi Liceja. Leta 1882 je bilo za muzej prelomno, saj je Deželni zbor sklenil, da se začne zidati muzejska stavba. 14. julija 1883 so položili temeljni kamen za sedanjo muzejsko palačo in to je bil zgodovinski dogodek; ob 600. obletnici priključitve Kranjske habsburški monarhiji se je namreč v Ljubljani mudil cesar Franc Jožef I. in položil še temeljni kamen za novo stavbo deželnega muzeja, v kateri je Narodni muzej Slovenije še danes.

Jubilejno razstavo so sicer zasnovali v treh sklopih: prvi skop, ki je že na ogled, zajema najstarejše muzejske pridobitve, drugi bo predstavil zaposlene v muzeju od leta 1821 do danes, tretji pa prve znane odmeve na delo muzeja v obliki izpisov iz knjig vtisov.

Razstavo si je mogoče ogledati virtualno, ko se bodo muzeji odprli, pa bo na ogled do 30. oktobra.