V torek, 26. avgusta, je minilo 200 let odkar se je v Kranju rodil Janez Puhar, duhovnik in fotograf, najbolj pa se je zapisal v zgodovino kot izumitelj fotografije na steklo, ki mu je prinesla tudi visoka priznanja v svetu. »Postal je častni član francoske Nacionalne akademije za kmetijstvo, rokodelstvo in trgovino, avstrijska Cesarska akademija znanosti je njegov izvirni postopek objavila v svoji periodični publikaciji. O njem je pisal pariški žurnal La Lumičre. 'Svetlopise' je razstavljal na svetovnih razstavah največjih dosežkov človeštva v Londonu, New Yorku in Parizu, ameriško podjetje Engelmann Brothers mu je ponudilo projekt portretiranja ameriških državnikov …,« je Puharjeve dosežke v novi številki revije Slo, kraji, časi, ljudje, ki izide septembra, opisala Blaženka First iz Narodnega muzeja Slovenije.

Medtem ko so tuji ljubitelji fotografije iskali nove smernice pod okriljem velikih ustanov, je Janez Puhar imel na voljo le prostore svojega župnišča, svoje bogato znanje z ljubljanskih šol (študiral je teologijo in filozofijo) in spretnosti, kot so iznajdljivost, zmožnost improviziranja in ljubezen do naravoslovnih ved, zaradi česar je svoje znanje fizike, kemije, botanike in matematike vestno izpolnjeval s pomočjo aktualnih časopisov in težko dosegljive strokovne literature. Vse, kar je potreboval, si je izdelal sam, tudi fotoaparat. V teh skromnih razmerah je prvi na svetu iznašel fotografijo na steklo, ki jo je sam imenoval svetlopis. To se je zgodilo v župniji Ljubno na Gorenjskem. Svoja dognanja je objavljal v časopisu Carniolia. Sam je za datum izuma določil 19. april 1842, le tri leta potem, ko je francoski izumitelj Louis Daguerre razglasil senzacionalen izum fotografije na posrebreno bakreno ploščo.

Postopek fotografije na steklo je trajal od 5 do 8 minut. V novi številki revije Slo je opisan takole: »Gladko šipo je najprej svetlobno senzibiliziral z žveplovimi in jodovimi hlapi in jo nato v fotoaparatu izpostavil še param živega srebra ter nazadnje broma. Nastali prizor na steklu je fiksiral z alkoholom in utrdil s firneže gladko šipo je najprej svetlobno senzibiliziral z žveplovimi in jodovimi hlapi in jo nato v fotoaparatu izpostavil še param živega srebra ter nazadnje broma. Nastali prizor na steklu je fiksiral z alkoholom in utrdil s firnežem.«

Večina njegove zapuščine je shranjena v Narodnem muzeju Slovenije, ki je ob 200. jubileju pripravila razstavo Puharjevih fotografij, vendar bodo izvirne fotografije zaradi izjemne občutljivosti in krhkosti razstavljene le prvih pet dni, do 31. avgusta, nato pa jih bodo zamenjale muzejske replike. Razstave o Puharju pa že vse leto pripravljajo tudi v Gorenjskem muzeju.

Več o delu Janeza Puharja si boste lahko prebrali naslednji teden v reviji Slo, časi, kraji, ljudje, kjer so strokovnjaki obravnavali še veliko drugih zanimiv tem. Dr. Matija Turk vas bo seznanil o začetkih glasbe, Borut Križ bo predstavil prelep prazgodovinski nakit z Dolenjske, dr. Igor Grdina bo odprl tematiko ustoličevanja koroških knezov, mag. Rolanda Fugger Germadnik se bo posvetila Celjskim grofom, dr. Metoda Kemperl pa bo osvetlila ustvarjanje Toneta Kralja med prvo svetovno vojno. Dr. Boris Golec je raziskoval slovenske zgodovinske dežele , Vanja Kočevar je obravnavala spore okrog uvedbe Gregorijanskega koledarja, mag. Flavij Bonin pa bo v novi številki revije Slo objavil drugi del prispevka o mornarjih in vojakih v Beneški republiki. Mag. Renato Podbersič se ob 100. prve svetovne vojne ukvarja z eno najbolj krvavih bitk pri nas, Soško fronto, Marko Prešeren pa opisuje bitko pri Sadinji vasi, ki je bila 27. avgusta 1944. Poslikave gorenjskega pohištva bo predstavila mag. Tatjana Dolžan Eržen, medtem ko je Tino Mamić pogledal v rodovnik Filipa Terčelja.